MNENJE: Neuspeh ali realnost?

Tokratna slovenska izbrana vrsta je bila reprezentanca voljnih, torej tistih, ki so želeli igrati za Slovenijo. Morda je bil vmes tudi kdo, ki mu je bila igra pred množico menedžerjev odskočna deska za iskanje novega kluba, ampak to ni bistveno. Ekipe nista krasila ne pretirani košarkarski talent ne znanje, zato pa jo je večinoma bojevitost. Da je reprezentanca svoje poslanstvo realno vendarle solidno opravila, morda zveni šokantno opravičujoče, toda preboj v osmino finala evropskega prvenstva je še pred tridnevnim poznoavgustovskim turnirjem v Kopru zvenel kot težko uresničljiv cilj. Pa tudi potem so košarkarski poznavalci in bivši reprezentanti znali povedati, da je tokratna reprezentanca naša najslabša doslej.

Eni so bili v ekipi zaradi raznih odpovedi, drugi, danes na pragu upokojitve, pa prej preprosto niso mogli priti zraven. Če pa so že bili, vsekakor niso bili med nosilci igre. Kljub vsem pomanjkljivostim pa si fantje zaslužijo spoštovanje, ker so poletje preživeli za narodov blagor. Fiba namreč ni Fifa, ki bi karkoli prispevala za reprezentančne selekcije.

Včasih je bolje, če na kupu ni preveč zvezd, težava pa je tudi, ko jih sploh ni. Lani je Zdovčevi ekipi uspel preboj v četrtfinale svetovnega prvenstva, v soboto, ko je šlo tudi za olimpijske kvalifikacije, pač ne. Brez pravega organizatorja igre in izkušenega centra čudežev ni. Kljub temu se Jure Zdovc ni izgovarjal na odsotne, ampak je nastop Slovenije na eurobasketu enostavno označil za neuspeh.

Zdovcu je mandat potekel. Zdi se, da volje za novega nima, oziroma da dobro ve, kako mu zvezde v pisarnah KZS niso naklonjene. Je namreč še kader bivšega vodstva KZS. Za predsednika zveze Mateja Erjavca je sicer javno še vedno najboljši možni selektor, vendar se ne bi čudili, če bomo konec leta dobili novega. Ob odhajajočem direktorju reprezentanc Mateju Avanzu se zdi, da je poleti v pisarnah KZS zmanjkalo še kaj drugega. Tudi koordinacije pri prioritetah: ali je pomembnejši rezultat v mlajših selekcijah ali nastop pri članih (primer Alekseja Nikolića).

Poraz v Lillu tudi pomeni, da prvič po desetih letih Slovenija nima zagotovljenega nastopa na naslednjem EP. Nova generacija se bo morala naučiti, kaj pomeni igranje kvalifikacij za evropsko prvenstvo. “Kdaj pa sploh so,” je bil pred sedmo silo kar malce zmeden in soočen z novo realnostjo Zoran Dragić. V isti sapi je še zatrdil, da te ne bi smele biti težava, a izkušnje govorijo, da pri tem ne gre zgolj za formalnost. O tem lahko veliko povedo predvsem tisti, ki se sami spomnijo potikanj po ostarelih dvoranah stare celine.

ROK MAVER

---