Malo medlo, malo vroče

Kar lepo je bilo pogledati nekaj tekem svetovnega prvenstva iz drugačne perspektive. Brez dela v redakciji in ogleda po službeni dolžnosti. Čisto tako neobremenjeno. Na dopustu. Z možgani na off, kot bi rekli Zmelkoow. Sploh, ker je to bilo nekje ob dalmatinski obali, kar je ob dejstvu, da so bili hrvaški ognjeni udeleženci nogometne sambe v Braziliji, imelo še dodaten draž.

Torej hočeš-nočeš padeš v njihova navijaška razmišljanja in razglabljanja. In delitev na sever in jug oziroma večni nogometni boj med prestolnico (Dinamom) in jugom (Hajdukom). Vmes je sicer še Kekova Rijeka, ki pa jo pristaši Hajduka brez sence dvoma vidijo kot neke vrste podružnico Dinama. Bolj preseneča, da so se delitve preslikale tudi pri reprezentanci. “Marsikomu je zaradi početja nogometne zveze, ki je povsem pod nadzorom Dinama, postalo že kar vseeno za reprezentanco in se z njo ne pretirano ukvarjajo,” je bilo slišati od tamkajšnjih navijačev.

Resnici na ljubo, kljub nenehnemu dvigovanju vzdušja v vseh medijih, z naslovnic dnevnikov so vsak dan lezli vatreni, sem od prislovično vročekrvnih in domoljubnih Dalmatincev pričakoval več navdušenja in ognjenega navijanja. Že res, da so ob tekmah izobešali zastave, avtomobile so opremili z zastavicami in na dan tekme je marsikdo oblekel dres, toda vse skupaj ni bilo ognjeno, prej medlo, pod pričakovanji. Če je bilo po zmagi proti Kamerunu veselo še dolgo v noč in je v zrak poletelo nekaj ognjemetov, so se navijači v gostilnah in na javnih zbirališčih po odločilnem porazu z Mehiko hitro in precej potiho razšli. Neprimerljivo je - vsaj zame - tudi spremljanje tekem preko hrvaške javne TV in ljubljanske televizije. Komentatorji in strokovni sodelavci obeh hiš so kot noč in dan. Hrvaški so vedno zanimivi in konkretni, slovenski pa - če uporabimo nemogočo skovanko njihovih bojazljivih komentatorjev, ko si ne upajo povedati, kaj mislijo - nenajboljši.

Med ostalo turistično rajo so bili - med udeleženci prvenstva - najštevilčnejši in najbolj zadovoljni Nemci. Med enim in drugim vrčkom piva. Italijanov je bilo komaj za vzorec. Tako, kot je bilo za vzorec njihove igre na prvenstvu. Bolj ostaja v spominu vampirski ugriz Suareza nad Chiellinijem in Balotellijeve žalostinke, da so navijači proti njemu predvsem zato, ker je črnec. Kdo je že bil črne barve z belo jajčno lupino na glavi? In je stalno stokal, da ga ne marajo, ker je (piccolo e nero) majhen in črn? Kalimero.

*Brasileiro - Brazilec

---

---