Juga pač ne zmore (več)

Niti reprezentanci Hrvaške in Bosne in Hercegovine nista izstopili iz povprečnosti rezultatov evropskih ekip, zato se že po prvem delu 20. svetovnega prvenstva vračata domov. Njihovi navijači, pa tudi strokovnjaki, so pričakovali več, zato se je, vsaj na Hrvaškem, že začel lov na čarovnice oziroma krivce. A navsezadnje niti zmaga in dva poraza, kakršen je izkupiček obeh ekip, niso sramota. Ker igrišče nikoli ne laže, je takšen pač trenuten potencial balkanskega nogometa.

Za obe reprezentanci velja, da sta imeli nekaj nesreče z žrebom in sodniškimi odločitvami. Hrvati so imeli v svojih vrstah podobni bolezni kot ostale ekipe z vrhunskimi igralci: iztrošenost in preutrujenost. Glavna aduta, Rakitić in Modrić, po naporni in dolgi sezoni nista bila prava, poleg tega je še selektor nespretno premešal njuni vlogi. Potez, s katerima sta Real in Sevillo pripeljala do evropskih lovorik, nista zmogla. Hrvati so imeli še to smolo, da so naleteli na nabrušena in kakovostna tekmeca. Sicer bo nadaljevanje SP pokazalo, do kod se bosta prebili Brazilija in Mehika, toda trenutni občutek je, da daleč.

Bosanci so plačali davek prvega nastopa na velikem tekmovanju, a je bila “težava” pričakovana in jo je treba vzeti v zakup. Zanje je bil usoden prejeti zadetek z Nigerijo, čeprav so na vseh treh tekmah dobro stali na igrišču. Razplet v skupini pa je bil takšen, da ni več dovoljeval popravnega izpita. V turnirskem sistemu tekmovanja moraš marsikdaj imeti tudi nekaj sreče, da se ti vse v pravem trenutku postavi na pravo mesto. Tipičen primer za to je Grčija. Škoda, saj je BiH reprezentanca, ki bi tudi v izločilnih bojih komu skrajšala spanec. Je dokaj homogena, saj gre pravzaprav za reprezentanco zgolj muslimanskega dela BiH.

Jugonostalgiki bi vseeno lahko bili zaskrbljeni, ker sta obe reprezentanci nekdanje SFRJ razmeroma gladko izpadli v predtekmovanju. Primerjalna prednost, ki so jo fantiči na Balkanu imeli pred sovrstniki iz drugih kulturnih okolij, in sicer, da so se z žogo spoznavali ure in ure na ulicah in šolskih igriščih, je v zadnjem desetletju ali dveh izginila. To zdaj odlikuje Latinoameričane in Afričane oziroma pripadnike manjšin v evropskih velemestih. Posledica pa je, da po razpadu skupne države, razen tretjega mesta Hrvaške v Franciji 1998, nogometaši iz bivše skupne države niso naredili odmevnega rezultata, čeprav so na vsakem SP imeli po dva udeleženca.

*Brasilerio - Brazilec

---

---