Izjeme

Novinarji smo vztrajna pasma in povečini ne odnehamo, dokler ne izvrtamo želenih informacij. Običajno se vzorci iz poklicnega prenesejo tudi v vsakdanje življenje. V času svetovnega rokometnega prvenstva v Dohi je oboje še bolj prepleteno kot sicer. Velika tekmovanja nosijo s seboj določene rituale. Eden je, da delovni dan zaokrožimo z druženjem, zavrtimo film dnevnega dogajanja - bodisi tekmovalnega bodisi vezanega na naše osebne prigode - in ga pospremimo z iskrivimi domislicami. Že tradicionalno spadata zraven vrček ali dva piva.

Ker je Katar muslimanska država, alkohol pa zaradi verskih razlogov na seznamu prepovedanih substanc, se je porodilo vprašanje, kako bodo videti naše nočne debate ob kozarcu vode ali gazirane pijače. Že ob prihodu v Doho smo se izkazali kot dobri raziskovalni novinarji in hitro dobili želeno. Pred nosom. V prvem nadstropju hotela, kjer smo nastanjeni, se nahaja športni bar z ducatom televizijskih programov. Točijo tudi alkoholne pijače. Pivo smo torej našli, drugo vprašanje pa je, po kakšni ceni.

Katar sodi med najpremožnejše države, kjer je za nas vse sorazmerno drago. Obstajajo seveda izjeme. Ena med njimi je nafta, ki bogati državico v Perzijskem zalivu. Za liter bencina boste odšteli približno 0,25 evra. Precej bolj zasoljena je cena piva, ki gre v drugo skrajnost. Za pollitrski vrček v hotelskem baru moramo plačati osem evrov, a užitki so pač redki in dragi, zato se jim zlepa ne odrečemo. V športnem baru imamo štab, kjer se v manjši ali večji skupini zberemo vsak večer po koncu delovnega dne oziroma vrnitve v hotel, ki se zna zavleči tudi do enajstih zvečer oziroma polnoči.

Vesele urice, ki jih pripravljajo v sosednjem hotelu v zgodnjih večernih urah so zato časovno nedosegljive. Pivo pa je za denarnico bolj prizanesljivo - štiri evre. A ne pomaga.

---

---