Zadolžitev za razvoj

Zadolževanje ima dve plati medalje. Lahko vodi v razvoj ali pa v bankrot. Odvisno od modrosti tistih, ki se zadolžujejo.

V družinskih, podjetniških in občinskih proračunih je zadolževanje upravičeno, če vodi naprej, seveda z vedenjem, da bodo dolgove lahko poplačali. Družina z nakupom stanovanja s pomočjo posojila postane njegov lastnik. Če plačuje najemnino v podobni višini, kot znaša obrok za posojilo, nikoli ne bo lastnik. Kaj je boljše? Podjetje z nakupom novih strojev s pomočjo posojila povečajo proizvodnjo in sčasoma odplača posojilo.

V koprski občini so tudi s posojili mesto naredili lepo. Prav tako je v Ljubljani. S turisti in gospodarsko atraktivnostjo kopičijo vse več prihodkov.

V Posočju skoraj ne poznajo zadolževanja. Delujejo po zdravi kmečki pameti, ki narekuje, da zadolževanje ni najboljša rešitev. Zadržani so tudi zato, ker nikoli ne vedo, kakšna pravila jim bo narekovala država.

V preteklosti so se, tudi zaradi potresne obnove, posoške občine vsaj do določene mere zadolževale. Na ta račun so pridobile državni denar. Občina Kobarid, ki se je v času župana Pavla Gregorčiča pogumno podala v to zgodbo, je med drugim nadgradila Dom Andreja Manfede in Kulturni dom. Dolgove je povrnila.

V Posočju je po statističnih podatkih najbolj zadolžena Občina Bovec. V preteklosti je investirala v kaninsko smučišče, v letališče in še nekatere projekte. Z zamikom je v proračun pritekel državni denar. Niso presegli dovoljenega zadolževanja.

Občina Tolmin doslej ni bila zadolžena. V proračunu za prihodnje leto se nameravajo zadolžiti za razvojne projekte, kot so zazidalna zemljišča, za nakup stavbe za stanovanja, za prenovo športnega parka, obnovo ulice, širitev ceste proti turistični točki.

Ljudje med hribi se otepajo zadolževanja in nočejo biti ujetniki bank. V nekaterih večjih mestih vlagajo v prestiž več, kot zmorejo. Kdo ima prav, bo pokazala naslednja kriza.

---

---