S kerozinom do dodatnega vodnega vira
Petindvajsetega junija se je zgodila železniška nesreča v predoru v Dolu pri Hrastovljah, v kateri se je razlilo 10.700 litrov kerozina, 15. julija so ga nekaj našli dva do 2,5 kilometra stran v hrastoveljski dolini in 40 metrov globoko. Če upoštevamo, da je to pot opravil v treh tednih, potem bi lahko sklepali, da bo za preostali kilometer in pol poti do izvira reke Rižane potreboval še en teden ali največ deset dni. Pa imajo pristojni z Agencijo RS za okolje na čelu res še toliko dni prednosti pred njim, da bi ga ulovili, preden bi onesnažil izvir, in smo lahko porabniki Rižanskega vodovoda res še do prihodnjega tedna brez skrbi, da ne bo prišlo do redukcij v preskrbi s pitno vodo?
Ker gre za postavljanje domnev, povezanih s kraškim podzemljem, ki prepušča tako padavine kot kerozin, in ker so v njem višji in nižji nivoji podtalnice z različnimi značilnostmi, je vsakršno predvidevanje bolj jalovo početje. Najbolje je poskušati prehiteti kerozin, ki se menda pomika s hitrostjo 24 do 27 metrov na uro, in se pripraviti na neizbežno, kar so nam pristojni včeraj vnovič zagotovili, da počnejo.
Najprej pomislimo na redukcije v vodooskrbi. Zadnje smo imeli poleti 1987, v nekih drugih časih in drugem družbeno-političnem sistemu.
Če odmislimo, da neizbežno v najslabši možnosti vključuje pomor življa v Rižani in onesnaženje njenih brežin vse do izliva v morje, najprej pomislimo na redukcije v vodooskrbi. Zadnje smo imeli poleti 1987, v nekih drugih časih in drugačnem družbeno-političnem sistemu. Zdaj, ko smo navajeni, da s pametnim telefonom v roki nakupujemo po spletu, plačujemo račune in na daljavo ohladimo stanovanje, preden vstopimo vanj, se bomo morda prisiljeni spomniti, kako je biti nekaj ur na dan brez osnovne dobrine - vode. Tudi takrat, ko bi se želeli stuširati ali samo oprati zobe, preden bi šli v službo, oziroma potegniti vodo v stranišču. S pametnim telefonom si bomo lahko kvečjemu naročili in kupili paket plastenk vode, da ne bomo žejni.
“Če bomo zmanjšali porabo vode s sedanjih 380 litrov na sekundo na 350 litrov, redukcije ne bodo potrebne,” miri in svari obenem direktor Rižanskega vodovoda Martin Pregelj. A dejstvo je, da so Istranom v zadnjih 16 letih že večkrat grozile redukcije (najbolj prav leta 2003, ki še vedno velja za najbolj sušno), torej tudi, ko se ni razlil kerozin. Istra potrebuje dodaten vodni vir, kar je zdaj jasno vsem, tudi odločevalcem v Ljubljani.