Mini čiščenje, maksi nered

Vrsta razlogov je proti povišanju minimalne plače na 700 čistih evrov in izločitvi dodatkov iz nje. Še bolj kot zaostajajoča, konjukturi navkljub skromno rastoča produktivnost, skrbi dejstvo, da so politiki s soglasno odločitvijo ravnali na pamet. Sicer po srcu, a so obšli socialni dialog.

Ker je slednji značilno slovensko prepirljiv, dolgotrajen in izmuzljiv, jih je mogoče razumeti. Ni težko predvideti, da bodo delodajalci večno proti in delavci za višje plače. Navsezadnje niti s 700 evri ne bo lahko preživeti. Najtežje bo menedžerjem, ki ob svojih dvajset in večkratnikih, resda najviše obdavčenih plač v Evropi, nimajo pojma, kako zapeljati produktivnost navzgor, da bodo lahko napraskali krepke milijone evrov za dvig plač. Morda bi za svetovalce povabili kar minimalno plačane. Vsi, ki zmorejo skozi mesec s trenutnimi 667, še nedavno pa z evri pod pragom preživetja, so hudičevo uspešni menedžerji preživetja. Na robu katerega se bodo po dvigu nesporno znašli v skromnih preostankih tekstilne, živilske, lesarske industrije ... Zaradi tistih, ki jih potrebujemo, čeprav že dolgo ne morejo loviti konkurenčnega stika s podplačanimi sužnji v globalni vasi, bi politiki le morali nekoliko napeti sive celice. Če je to misija nemogoče, bi bilo smiselno počakati vsaj na davčno reformo. Vemo, da so slovenske plače nekoliko nadpovprečno, kapital pa podpovprečno obremenjen v Evropi in OECD in da je možnosti za bolj smiselno plačno politiko nič koliko.

Vsi, ki zmorejo skozi mesec s 667, nedavno pa z evri pod pragom preživetja, so hudičevo uspešni menedžerji preživetja.

S povišanjem minimalnih plač bo kakšno podjetje propadlo. Čeprav bo izguba vsakega delovnega mesta bolela, to ne bo najhujša posledica. V celoti se bo sesula že sedaj kaotična plačna politika. Če ne bi bilo menedžerjev, ki nikoli (čast izjemam!) nimajo zadreg z dvigi svojih plač in precej dosledno spoštujejo pravilo, da slabše ko gre družbam in nižja je dodana vrednost, više plačno segajo, bi imeli od januarja eno samo nepregledno uravnilovsko, nestimulativno plačno ravnico. Kar petina zaposlenih, ki prejema manj kot dve tretjini povprečne plače, bo zdrknila na minimalne plače, nadaljnja tretjina bo na meji. Že sedaj neslavni evropski rekorderji z več kot polovico minimalne plače glede na povprečno, bomo samo še čudaki v Evropi. V prid produktivnosti in razvoju bo po mini plačnem čiščenju nujno pospraviti tudi maksi plačni nered.


Preberite še


Najbolj brano