Je trden kaj ta most?
Komentarji
09. 03. 2018, 05.55
, posodobljeno: 20. 04. 2018, 20.55
V zadnjem stoletju se je na ozemlju Slovenije zamenjalo osem pravilnikov za določanje obtežb mostov, mostovi pa ostajajo enaki. Za koliko ton je bil načrtovan škofeljski, ki naj bi ga - skupaj s podpornimi zidovi - zgradili za potrebe transporta črnega premoga iz rudnika v Vremski dolini v drugi polovici 18. stoletja, ni znano. Za takratni promet je bil gotovo predimenzioniran, a da bodo čezenj vozili 40-tonski tovornjaki, tudi nihče ni predvidel.
O škofeljskem mostu smo zadnjič pisali lani poleti, ko so domačini in divaški občinski svetniki opozarjali, da obremenitev sodobnih tovorov ne bo zdržal. Občina je nato postavila prometne znake in najtežjim vozilom prepovedala pot čezenj. A znake spregleda vsaj 20 tovornjakarjev dnevno, prav zavzeto pa se nihče ne trudi, da bi jih kaznoval.
Nihče niti ne ve, koliko mostov je na občinskih cestah, kaj šele, da bi vedeli, koliko so stari in kako (ne)varni.
Danes pišemo, da so bila opozorila še kako na mestu. Most se sicer ni porušil, je pa v Reko zgrmel podporni zid tik ob njem in del ceste. Na srečo ni šel po isti poti še voznik, ki je zgodaj zjutraj v temi prvi opazil, kaj se je zgodilo.
Pred nekaj leti, ko je takratna direkcija za ceste pregledala mostove na državnih cestah, je na 15 takoj omejila promet, ker so bili preveč dotrajani. Da bi se podobna akcija zgodila na občinskih mostovih, se ni treba bati. Nihče niti ne ve, koliko jih je, kaj šele, da bi vedeli, koliko so stari in kako (ne)varni. Za občutek: na državnih cestah je približno 2300 mostov, ki so (brez avtocestnih) povprečno stari kar 50 let.
Zgodba škofeljskega mostu je tako zgodba o bedi enega med mnogimi. Divaški občini ga je, skupaj s cesto od Zavrhka do Famelj, pred manj kot desetletjem prepustila država. Zraven je dodala še projekt za obnovo mostu in podpornih zidov, ni pa priložila še pol milijona evrov, kolikor bi to stalo. In tako je šlo, dokler je šlo.
Nazadnje so kamenček izmaknili tovornjaki, ki so vozili, kjer ne bi smeli. To so počeli zato, ker prometni tokovi uhajajo z vajeti na vseh koncih, in ker še vedno nimajo s(p)odobne varne ceste do Hrvaške. Dokler jim bo direkcija prepovedovala vožnjo zdaj tu, zdaj tam po okusu politike in glasnosti obcestnih prebivalcev, bodo kot voda, ki jo skušaš zajeziti, a vse bolj pušča. Da vozijo po cestah, ki jih morajo vzdrževati občine, čeprav od cestnih dajatev ne dobijo nič, jih ne zanima.