Čakajoč na čudež iz vesolja

Če bi se zgodba o kampusu Univerze v Novi Gorici dogajala v Štoparskem vodniku po galaksiji, kultni in zabavni znanstveni fantastiki Douglasa Adamsa, bi se gotovo že pripetilo kaj čudežnega. Nevtrino, ki ga je pred kratkim podrobno opazovala mednarodna skupina znanstvenikov, med katerimi je tudi raziskovalka UNG Gabrijela Zaharijaš, bi morda zadel eno od celic bilke najbolj navadne trave na velikem praznem zemljišču ob Kornu in tok zgodovine bi se obrnil.

Veriga dogodkov bi lahko, denimo, pripeljala do rahlega zasuka kolektivne zavesti. K spoznanju, da je treba sprejemati odločitve, ki zagotavljajo dolgoročno rast in razvoj, ter da je akumulacija znanja, raziskovalnih dosežkov in nasploh združevanje pametnih ljudi verjetno sploh najboljši razvojni obet. Bolj produktiven od vsakega rudnika.

Kaj bodo proizvajali podjetniki v novi, pet milijonov vredni industrijski coni Kromberk, če ne bo znanstvenikov?

Nastalo bi vzporedno vesolje, v katerem bi bilo moč z aktivnim zavzemanjem za postavitev kampusa, zmagati na lokalnih volitvah. Pa ne po zaslugi študentsko pogojenega porasta števila mikro pivovarjev in drastičnega skoka v prodaji hrenovk. Temveč zaradi iskrenega, široko sprejetega dojemanja izobraževalnih ustanov kot temeljnih podstati uravnotežene in povezane družbe ter ekonomije, ki z manj napora prinese več dobička kot posel s pivom in hrenovkami.

Novogoriški župan nikakor ni kriv, da nevtrino še ni udaril. In od lokalnih skupnosti, tudi od velike, kakršna je novogoriška, ni mogoče pričakovati, da bodo nosile večino bremena razvoja vrhunskih ustanov. Tega, bodimo iskreni, ne more zahtevati niti vodstvo univerze. Krivično bi bilo trditi, da je Nova Gorica univerzam neprijazna. Odnos do znanja in znanosti je težava, ki jo je najbrž najprej treba rešiti na državni ravni.

A si je kljub temu zanimivo postaviti hipotetično vprašanje: kaj bodo proizvajali opevani podjetniki v novi, pet milijonov vredni industrijski coni Kromberk, če ne bo znanstvenikov in inženirjev, ki bodo ustvarjali raziskovalne in tehnološke preboje? Nevtrino, po zaslugi katerega je UNG prišla na naslovnice svetovnih znanstvenih revij, je iz svojega izvora do našega planeta prišel v štirih milijardah let. Upati je, da pot do odgovora na vprašanje ne bo trajala tako dolgo ...


Preberite še


Najbolj brano