Županov največji

Zdaj je dokončno. Ante Guberac ne bo več krojil usode koprskega nogometa, ki bi sicer s svojimi zapleti in razpleti, včasih že prav na meji absurda, bil skoraj neizčrpen vir navdiha piscem pogrošnih romanov ali pa televizijskih serij, pri čemer bi verjetno celo slavna preiskovalca Hercule Poirot in Kurt Wallander priznala poraz.

Tudi na vprašanje, zakaj je župana Borisa Popoviča sredi poletja kar naenkrat zamikalo, da aktivno poseže v nogometni klub, verjetno vrla detektiva ne bi našla odgovora. Tako ali tako je bil vsaj posredno vedno zraven, saj Mestna občina Koper zanj letno nameni ne prav zanemarljivo vsoto, tako skozi mladinski pogon kot skozi uporabo objektov.

Ante Guberac je bil v koprskem nogometu že od leta 1997, potem pa - z izjemo krajših obdobij - vedno zraven. Dolgo časa je deloval iz ozadja, zaradi kluba sta z županom, ki je leta 2001 tudi vodil tedanji Nogometni klub Koper, morala v pripor. Njuno zavezništvo, predvsem poslovno, saj je Grafist vedno veljal za hišnega gradbinca MOK, se je zdelo nezlomljivo. Zato je ironično, da sta se razšla ravno pri nogometu, čeprav tega prvi mož Grafista javno ne bo želel neposredno priznati.

Gubercu je nogomet igra, brez katere, ne glede na to, kako (ne)prostovoljno je v raznih obdobjih bil zraven, ne more. Nedvomno je v klub tudi vložil denar in nedvomno storil precej napak. Da bi se koprski nogomet zasidral pri slovenskem vrhu, je bilo premalo potrpljenja in - predvsem - premalo načrtnega dela. Moto: najprej igralci, nato ostali, je bila ena Guberčevih večjih napak. Sam bi moral najbolje vedeti, da se hiša začne graditi pri temeljih. In v športu so temelji ustrezna klubska struktura. Ta je bila šibka točka FC Koper.

Odslej bo torej šlo povsem po županovih notah. Verjetno bo vodenje kluba zanj največji izziv v zadnjem desetletju. V klubu razen njegovih oprod ni ostal nihče od stare garniture. Nogometni klub je pač specifičen kolektiv, kjer se je marsikdo že opekel. Tudi sam se je že.

---

---