Zgodba o uspehu

Sinoči končano svetovno prvenstvo (SP) v Katarju je tako kot predstave slovenskih rokometašev sprožilo mešane občutke. Dejstvo je, da tako razkošnega tekmovanja na najvišji rokometni ravni ni bilo in ga ne bo več. Ali pač. Če se bo Doha odločila vnovič kandidirati, bo vselej eden glavnih favoritov mednarodne rokometne zveze.

V Katarju imajo v naslednjih letih druge športne prioritete. Prva je vsekakor organizacija SP v nogometu, ki bo na sporedu leta 2022, potegovati pa se nameravajo tudi za SP v košarki, olimpijske igre, z gradnjo dirkališča pa bodo slej ko prej gostili tudi karavano formule ena. Katar se bo v naslednjem desetletju z organizacijo naštetih dogodkov trdno zasidral na športnem zemljevidu sveta.

Malokdo pa je pričakoval, da bo 24. SP v rokometu Katar nadgradil tudi s tekmovalnim uspehom in se vpisal na seznam nosilcev svetovnih medalj kot prva neevropska reprezentanca. V rokometu je primerjalna prednost domačega igrišča sicer še bolj izražena kot v drugih športih, a tekmovalna zgodba Katarja je vendarle presegla vse napovedi rokometnih poznavalcev. Po drugi strani je res, da se od ekipnih športov z žogo to lahko zgodi le v rokometu.

Katarci so v reprezentanco zvabili kopico tujcev, ki nimajo zveze s svojo novo (začasno) domovino, najbolj trofejni in najdražji trener na svetu pa jo je popeljal do zaključnega obračuna za zlato medaljo. Gostiteljem se je v izločilnih dvobojih žreb lepo odprl. Bi ga izkoristila tudi Slovenija, če bi v svoji skupini osvojila drugo mesto pred Katarci? Na to hipotetično vprašanje nikoli ne bomo dobili odgovora.

Dejstvo je, da so slovenski rokometaši s prebojem v četrtfinale in zelo verjetno uvrstitvijo v olimpijske kvalifikacije izpolnili osnovni cilj. Prav tako pa drži, da na igrišču v večjem delu SP niso delovali prepričljivo. Motečih dejavnikov je bilo precej, objektivnih in subjektivnih. Z osmim mestom so pristali tam, kamor ta čas realno sodijo.

---

---