Že videno

Tenis in Portorož sta usodno povezana že dolgo. Zato ne čudi, da se je po ženskem turnirju visokega ranga, ki ga je mednarodna teniška zveza zaradi premajhnega stadiona v ŠRC Marina prestavila v Baku, slovenska teniška zveza kmalu pojavila z novim projektom, tokrat z moškim turnirjem nekoliko nižjega ranga in z manjšim proračunom, a s podobnim konceptom.

Gre za osrednji projekt teniške zveze, ki promovira ta šport, slovenskim igralcem omogoči nastop pred domačim občinstvom, mladi teniški upi pa lahko s povabilom igrajo na močnejšem turnirju, kot bi sicer. Gre tudi za projekt s stalnim generalnim sponzorjem, ki je dolgoročno zasnovan in bo v Portorožu gostoval vsaj še tri leta.

In kako se v ta koncept vklaplja Portorož? Kaj bi bilo drugače, če bi bil turnir, na primer, v Domžalah? Zagotovo ne gre zanemariti šarma morja in obmorskega letovišča, kot tudi ne solidne teniške infrastrukture, ki je v zasebni lasti ŠRC Marina. Že od ženskega turnirja dalje pa poslušamo jadikovanje organizatorjev o nezadostni podpori lokalnega okolja. Vseskozi se vsiljuje tudi primerjava s teniškim turnirjem v Umagu, ki je z bogatim spremljevalnim programom in polnimi tribunami postal pojem dobro organizirane prireditve, ki za Slovence, kljub trudu, ostaja nedosegljiv sen.

A zakaj? Tudi Umag ima svoje morje in sonce tam sije na odlično teniško infrastrukturo. A tam turnir organizirajo domači teniški delavci v tesni povezavi s turističnim gospodarstvom. V Portorožu pa, kot je bilo razbrati iz pripovedovanja direktorja teniške zveze, so organizatorji in udeleženci turnirja gostje kot vsi drugi. Plačaj in najemi stadion, plačaj hotel, in ko se boš čez nekaj let naveličal in odšel drugam, bomo rekli, da sezono lahko mirno preživimo tudi brez tebe. Ko pa boš želel oglaševati svojo prireditev, ti prostora, kamor bi zalepil plakate, niti prodati ne bomo hoteli, pa čeprav dogodek finančno podpira tudi občina. Do kdaj še?

---

---