Že spet brez meril

Javni interes je nad interesom posameznika. Če želi fizična oseba, z imenom in priimkom, postaviti na svojem dvorišču 30 metrov visok stolp, potrebuje nešteta dovoljenja, ki jih najbrž ne bi nikoli dobila. Ker je stolp nevaren, ogroža sosede in povzroča sevanje. Če bi človek apetite zmanjšal in si zaželel vsaj bornega prizidka, bi ga prav tako čakali kupi birokracije, dovoljenj in izgubljenih živcev.

Ker je interes javnosti nad interesom posameznika, ni presenetljivo, da državi ni potrebno pridobiti neštetih dovoljenj, ko gradi 250 tridesetmetrskih stolpov po vsej Sloveniji. Navadni posamezniki na periferiji seveda nismo tako razsvetljeni, da bi smeli razpravljati, kaj sodi pod interes javnosti. Vemo pa, da je žival, ki hodi kot mačka, mijavka kot mačka in ima mačje oči, najbrž mačka. Logika in izkušnje nam pravijo, da je potrebno vpliv, ki ga imajo telekomunikacijske naprave, pred posegom dobro preučiti.

Po Sloveniji so zato ustanovili 29 civilnih iniciativ. Dobršen odstotek je že dosegel svojo malo zmago, premik bazne postaje iz naselij. Kaj bo s tistimi, ki nimajo podpore sosedov in predstavnikov lokalnih skupnosti, še ni znano. Velika verjetnost je, da je njihovo opozarjanje zaman, saj jih preprosto ni slišati. Zmagajo najglasnejši. Če zakonov ali meril, kot v tem primeru, ni, pred njimi ne moremo biti enaki.

Zgodba baznih postaj vse bolj spominja na dogajanje okrog vetrnih elektrarn. Tudi tam so investitorji in predstavniki ministrstev lokalnemu prebivalstvu zatrjevali, da škodljivih vplivov ni in da je postavitev vetrnih elektrarn nujen korak k energetski učinkovitosti. Danes država priznava, da bi morala določiti kriterije, kako daleč od hiš morajo stati, da niso nevarne ljudem.

Ne vemo, ali so bazne postaje zdravju škodljive in kako bodo vplivale na življenje prebivalcev. Prav zato bi bilo prav, da bi jih država umaknila stran od ljudi. Ne glede na to, ali so glasni ali ne.


Preberite še


Najbolj brano