Zdravstvo brez meja

Ena temeljnih idej Evropske unije je prost pretok ljudi, blaga in storitev. Ena večjih zagat, s katerimi se Evropska unija srečuje in pred katero si še vedno zatiska oči, pa so prebežniki, ki vsakodnevno prihajajo na obale Italije oziroma po t.i. balkanski poti v zanje obljubljeno deželo dobre hrane, prestižnih avtomobilov in mode, ter od tam, če jim uspe, naprej v osrčje Evrope.

Italija je s svojo milo politiko do tujcev v odnosu do evropskih kolegic, ki držijo svoja vrata bolj zaprta, v nezavidljivem položaju. V Gorici še vedno odmeva problematika afganistanskih prosilcev za azil, ki so jih sicer preselili z brega reke Soče na začasno lokacijo v mesto, čemur pa nekateri občani z županom na čelu ostro nasprotujejo. Zahtevajo, da se jih odstrani. Kamorkoli že.

Čez mejo v Slovenijo prebežnikov, tako so zagotovili, prav nič ne vleče. Zato pa so začeli k nam ljudje z druge strani meje hoditi po zdravstveno pomoč in storitve. Na področju zdravstva se je po letih neuspešnega snovanja čezmejnega sodelovanja med bolnišnicama - tipičen primer je bilo dogovarjanje o sodelovanju na področju mikrokirurgije, do katerega ni prišlo - počasi le začelo premikati. Trenutno so najbolj aktualne porodnišnične storitve.

V šempetrski bolnišnici so obiskov, ki jih je za zdaj le za vzorec, veseli. Pravijo, da so vsi dobrodošli, saj živijo od storitev. To sodelovanje oziroma prehajanje meje na področju zdravstvenih storitev omogočajo evropske direktive, katerih cilj je povečanje mobilnosti pacientov.

Tistim, ki se ne ustrašijo administrativnih ovir v obliki za zdaj še nekoliko zakompliciranih postopkov, ki ohranjajo grenak priokus, je to že omogočeno. Drugim v večji meri še bo. In tako je tudi prav. S tem se tudi na tem področju udejanja ideja prostega pretoka blaga, storitev in ljudi, Evropska unija pa v tem primeru dobiva tisto pravo vlogo, zaradi katere naj bi bila zasnovana.

---

---