Zdaj gre zares

Pozno sinoči, dva meseca po julijskih volitvah, smo torej dobili dvanajsto poosamosvojitveno vlado in osmega predsednika ministrskega zbora. Statistika pravi, da smo zdaj na pol: polovico vlad so vodili politično izkušeni predsedniki (Drnovšek, Rop, Janša in Pahor), polovico bolj ali manj politični začetniki (Peterle, Bajuk, Bratušek in zdaj Cerar).

Krivično bi bilo, ko bi le na temelju politične neizkušenosti premiera in večine ministrske ekipe vnaprej sodili, da bo šlo vse narobe - a hkrati je prav politična izkušenost, prepoznavnost, ob tistih nekaj nastopih v javnosti, ki so jih novi ministri imeli, edino, na kar se pri napovedih lahko naslonimo. In ti redki nastopi niso bili najbolj prepričljivi. Zelo slab signal Mira Cerarja kot znanilca novih časov z novimi vrednotami je bilo nominiranje kandidata za gospodarskega ministra, ki je trajal le nekaj ur. V času googla in spletnih omrežij so v javnost bliskovito prišli podatki, da je v preteklosti v glavnem visel na državnih jaslih in za spodoben denar prodajal buče. Meglo, če hočete. Cerar je sicer hitro reagiral in ga umaknil, a slab okus je ostal. Drugi slab obet je vehementna napoved infrastrukturnega ministra, da drugega tira med Divačo in Koprom ne rabimo. Prav, morda ga pa res ne, čeprav stroka v en glas kriči, da je nujen. Ampak tako prostodušno pribiti, da vsi skupaj govorijo neumnosti, je vsaj politično naivno, začetniško in nemodro.

Pa smo tam, kjer problem amaterjev ni več potencialen, pač pa realen. Nikdar ni odveč, če so v vrhu oblasti politično izkušeni ljudje, v času, ko je država v precejšnjem razsulu, bi bila vlada političnih težkokategornikov hudo dobrodošla. Sedemnajsterica, ki državo jemlje v roke danes, ima v svojih vrstah komaj kakšnega - če sploh.

A to je to, kar smo si izvolili in zdaj gre zares: vsi čakamo na rezultate. Da o plenilcih, prisesanih še na čisto vsako vlado, niti ne govorimo. Če se bo Cerarju uspelo obraniti pred njimi, bo na pol že uspel.

#218-vlada1


Preberite še


Najbolj brano