Žalostni nogomet

Bojan Gluhak
ponedeljek, 17. julij 2017

Minuli vikend je prinesel tudi nov uvod v prvoligaško državno nogometno prvenstvo. Prvaki so zmagali, oba novinca nista izgubila, Koper pa ni več prvoligaš. Majski odločitvi licenčne komisije NZS je namreč v petek pritrdilo tudi mednarodno športno razsodišče. Zavrnitev predloga za začasno odredbo, s katero je FC Koper zahteval zadržanje odločitve drugostopenjske licenčne komisije, ki mu zaradi nejasnih finančnih tokov pri poslovanju ni podelila tekmovalne licence, še ne pomeni konca tožbe, kaže pa v katero smer bi lahko šla končna odločitev. CAS mora tožbo v kratkem še obravnavati.

Obdobje krmarjenja kluba koprskega župana Borisa Popoviča se tako končuje neslavno. Visokoleteče izjave o domačih naslovih in nastopih kar v ligi prvakov ostajajo le spomin na leto in pol metanja peska v oči. Koprska nogometna zgodba pod koprskim županom, ki uradno v klubu nima funkcije, ve pa se, da se brez njega tam ni zgodilo prav nič, je predvsem žalostna. Najprej so obetavno ekipo razdelili večinoma tekmecem po Sloveniji, pripeljali pa agencijske igralce dvomljive kakovosti in se šli povsem svojo zgodbo. Seveda ob podpori lakalnih sponzorjev “po naročilu”. Zablodo so najprej uvideli pri glavnem pokrovitelju Luki Koper, z zatonom profesionalne ekipe pa si bo najbrž oddahnil še kdo.

Istrski nogomet v novi prvoligaški sezoni brani Ankaran. Brezdomec, ki so mu najprej vsi po vrsti obljubljali gostoljubje, potem pa - kot sami pravijo - po skrivnostnih posredovanjih tudi odpovedali, je na Slovenskem postal svojevrstni rekorder. Da bo gostitelj kar 225 kilometrov od sedeža kluba, je za nogometne privržence žalosten podatek. V Kopru so z izgubo ligaškega statusa in nagajanjem nasledniku iz Ankarana iz Istre tudi odgnali kakovosten ligaški nogomet. Maribora, Olimpijo, Gorice, ... v Dravograd ne bo hodil gledat nihče. In v okoliščinah brez domicila v domačem okolju je najmlajši prvoligaš obsojen na pot koprskega kluba.


Povej naprej: