Začnimo pri kruhu

V Sloveniji smo lani pridelali 4,9 milijona ton odpadkov. V to količino so resda všteti tudi industrijski odpadki, pri katerih zamahnemo z roko in si rečemo, da za njihovo zmanjšanje posameznik res ne more veliko storiti. Pri številki 359 kilogramov, kolikor jih je povprečno odložil vsak med nami, pa se lahko za trenutek ustavimo. Zardeti bi morali pri podatku, da je v tej količini kar 82 kilogramov zavržene hrane. Povprečna štiričlanska družina torej vsako leto vrže stran za polno prikolico hrane! To je dovolj, da bi jedli vsaj nekaj tednov, če ne celo mesecev.

V teh dneh so nekatera komunalna podjetja 82-kilogramske kupe hrane razstavila, da bi nazorno pokazala, kako neodgovorni smo. In kljub temu, da se je večina mimoidočih zgrozila, ko so šli mimo založene stojnice, je marsikdo med njimi rekel, da pač en dan star kruh ne tekne tako kot svež in ga zato vržejo v smeti. A če bi se (malo) potrudili in ga cenili, bi ga lahko pomakali v jajca in mleko ter ocvrli supe, lahko bi ga narezali na kocke, popekli in uporabili v juhi, lahko bi ga posušili in ga zmleli v drobtine, ali ga podarili sosedu, ki ima kokoši ...

Ekologi brez meja so v anketi ugotovili, da kar petina vprašanih meni, da v gospodinjstvu zavržejo za več kot 500 evrov hrane na leto - to je polovica povprečne plače v Sloveniji. To je krepko več od tega, kar plačajo za odvoz in ravnanje z odpadki in ocenjujejo, da je drago. S tem, ko hrano mečejo kar med mešane odpadke, pa stroške še višajo - večja kot je njihova količina, dražji je njihov prevoz do sortirnic in odlaganje na tistih nekaj odlagališčih, ki jih še imamo v Sloveniji.

Časi, ko je vsaka vas v grapi na obrobju imela lokalno odlagališče, so mimo in odpadke nam izpred hišnega praga odvažajo komunalna podjetja. A če nam jih odpeljejo daleč od oči, še ne pomeni, da nanje lahko pozabimo in da zanje nismo odgovorni. Vsaka tona odpadkov se začne z eno plastenko ali enim kosom kruha.


Preberite še


Najbolj brano