Za več sprejetosti
Pravijo, da so nevarni in nasilni, pa da so leni, ker ne hodijo v službo in le posedajo v parku sredi mesta. Mimoidoči pa pogosto navržejo tudi očitek, češ da so za položaj, v katerem so se znašli, najverjetneje krivi kar sami. A psihologi, sociologi in drugi strokovnjaki so si enotni, da segajo vzroki za odvisnost globoko v otroštvo, ko nekatere njihove čustvene potrebe niso bile zadovoljene. Trdijo, da je za razumevanje posameznikove zasvojenosti treba “pokukati” v njegovo družino in v vzorce ter okolje vzgajanja, ki jih je bil deležen že od rojstva.
Tudi Matej in Sandi, ki sta v novogoriškem Šentu zadolžena za terensko delo z uporabniki prepovedanih drog, sta v družbi večkrat poslušala številne predsodke. Ljudje so ju spraševali, ali ju ni strah delati s temi ljudmi. Bolj ko sta spoznavala uporabnike, ki si v resnici želijo biti le sprejeti v družbo, bolj so predsodki bledeli.
S številnimi obsojanji se uporabniki soočajo vse življenje, zato so nekatera mnenja družbe že ponotranjili. Marsikateri uporabnik je zato prepričan, da je res tako. Ker pa so predsodki običajno posledica nepoznavanja vseh okoliščin, v tem primeru zasvojenosti, smo se odpravili na teren in dogajanje spoznali od blizu. Seveda smo se tokrat novinarski poklicni deformaciji nenehnega spraševanja in “vrtanja” v sogovornika odrekli ter pogovorom z uporabniki pustili prosto pot. Na predsodke pa po nekajurnem druženju z njimi in spoznavanju njihovega vsakdana kar pozabili.
So miroljubni in na trenutke vase zaprti, v službo pa ne hodijo, ker je ne dobijo. Posedanje v parku ni njihova najljubša oblika preživljanja prostega časa, ampak edina lokacija, ki jim - poleg občasnih drugih zatočišč - še preostane.
Manjka jim širši družbeni krog, v katerem bi zagnali motorje zdravega družinskega življenja. Vsi sogovorniki so poudarili, da bi si najraje na svetu uredili družinsko življenje, bili ljubljeni in sprejeti. Tega v otroštvu niso imeli.