Vse barve korupcije

Če bi se poslanci vsaj približno toliko časa, kot se ukvarjajo z generalnim državnim tožilcem Zvonkom Fišerjem, ukvarjali s pravimi problemi naše države, bi običajni smrtniki verjetno začeli laže dihati. Koliko ur (in davkoplačevalskega denarja) je šlo včeraj na izredni parlamentarni seji v nič ob razpravah, ki sploh niso mogle pripeljati do nobenega sklepa! Prvič zato, ker parlament ni pristojen za razrešitev generalnega državnega tožilca. Drugič pa zato, ker je z razpravo prehitel odločitev državnotožilskega sveta, edinega organa, ki lahko odloča o morebitni razrešitvi prvega moža tožilstva.

Ob vsem gospodarskem kriminalu in korupciji (sistemski in nesistemski) je največji problem zadnjih dveh mesecev, ali je Fišer pri imenovanju generalnega direktorja vrhovnega tožilstva ravnal koruptivno. Takšna je namreč ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) oziroma njenega predsednika, ki je pred nekaj leti - zgovorno! - neuspešno kandidiral za tožilca. Fišerju nihče ne očita, da je s svojim domnevnim koruptivnim ravnanjem spravil kaj v žep. Na eno od vodilnih mest v tožilstvu je pač s soglasjem takratnega ministra imenoval človeka, kateremu je zaupal. Morda se je pri tem res zgodil kakšen spodrsljaj. Očitki, da se je to zgodilo tik pred zamenjavo vlade, pa glede na dogajanje ob vsakokratni menjavi oblasti težko vzdržijo resno presojo .

A kaj, ko živimo v Sloveniji, kjer si je ena politična opcija, ko je bila na oblasti, omislila celo “premik” tožilstva iz pristojnosti pravosodnega ministrstva v pristojnost notranjega, da bi se znebila Fišerja. Za to ji je zmanjkalo časa, tedanji notranji minister pa je seveda kot sedanji poslanec med tistimi, ki najglasneje terjajo Fišerjevo glavo.

Fišer ni nenadomestljiv. Je pa pokop prava za državo dolgoročna katastrofa. Grobarji so prav politiki, ki želijo na ključnih mestih v pravosodju “svoje” ljudi, naklonjene določeni politični barvi in ne pravu. Ne diši tudi to po korupciji?

---

---