Volk lačen, koza obgrizena

Si predstavljate, da starši otroku s sladkorno boleznijo najprej natančno napišejo zdrave tedenske jedilnike, po katerih bo lahko normalno živel, potem pa mu za večerjo dajo na mizo čips, zavitek tortic in plastenko sladke pijače. Ko jih debelo pogleda, se izgovorijo, da so jedilnike pač pisali kot skrbni starši, večerjo pa pripravili kot novodobni zaposleni, ki jim urnik pač ne dopušča kuhanja zdravih obrokov.

Tako nekako se obnaša naša država oziroma v njenem imenu ministrstvo za okolje in prostor pri umeščanju velikih infrastrukturnih projektov v prostor. Isto ministrstvo, ki je določilo območja Nature 2000, zavarovana območja, živali in rastline ter za njihovo varovanje predpisalo varstvene režime, na vse to pozabi, ko je v vlogi organa, ki vodi postopek umeščanje velikih infrastrukturnih projektov v prostor z državnim prostorskim načrtom (DPN).

Zadnji primer je plinovod Kalce-Jelšane, pred njim se je podobno dogajalo z umeščanjem vojaškega vadišča Poček, plinovoda Ajdovščina-Lucija, vetrnega parka Senožeška brda in še marsičesa.

Umestitev vojaškega vadišča je ministrstvo potrdilo, čeprav leži na vodozbirnem območju, ki ga dejavnost vojaških vaj onesnažuje, plinovod Ajdovščina-Lucija je dovolilo speljati po suhih kraških travnikih in čez suhozide, čeprav so bile na voljo za naravo manj škodljive trase čez gozdna zemljišča, nasilje nad naravo se nadaljuje pri plinovodu Kalce-Jelšane, ki bi prečkal krajinski park pivških presihajočih jezer. Zlasti pri plinovodih so na voljo manj škodljive trase, vendar zanje ni posluha.

Pri tem se vse bolj izkazuje, da dolg in zapleten postopek sprejemanja DPN, ki para živce investitorjem, tudi naravi ne prinaša nič koristnega, saj so spremembe v njen prid v kasnejših fazah skoraj nemogoče. Če bi ministrstvo, investitor in prizadeti v postopek vložili manj togosti ter več volje in zdrave pameti, bi našli boljše rešitve. In zanje porabili manj časa.

---

---