Vojaški obrat?

Slovenska vojska se je iz preteklih napak očitno nekaj naučila. V prvi vrsti, da se ji zavajanje in skrivalnice ne obrestujejo. In da takrat, ko gre za odnose z lokalnim prebivalstvom, ni preveč taktično nastopati s pozicije moči. Včeraj se je tako prvič v dolgih letih, odkar se bolj kot ne neuspešno vlečejo usklajevanja glede problematike osrednjega vadišča, zgodilo, da so predstavniki Slovenske vojske v Postojni predstavili načrtovane vaje v letošnjem letu. Postregli so tudi z nekaj številkami, ki kažejo na zmanjševanje obsega in intenzitete vojaških aktivnosti na Počku, kar naj bi nakazovalo bodoči, ugoden trend.

Morda je takšen preobrat tudi posledica dejstva, da vojski nad glavo visi negotova usoda državnega prostorskega načrta za vadišče, za katerega je Občina Postojna zaradi vrste utemeljenih očitkov zahtevala ustavno presojo. In kar se je zanjo trenutno torej izkazalo kot pomemben adut.

Prvič je bilo iz ust visokega predstavnika Slovenske vojske včeraj tudi slišati pripravljenost, da se za dolgoročno rešitev sprejme sistemski zakon, kar je sicer zahteva občine.

Nobena skrivnost namreč ni, da je vojska doslej lokalno prebivalstvo večkrat peljala žejno čez vodo. Tako imenovani dogovor o uskladitvi medsebojnih interesov iz leta 2004 (z nekaj dodanimi aneksi) se je namreč v praksi izkazal za papir brez prave (pravne) teže in z resnimi pomanjkljivostmi. Ob sklenitvi pred dobrim desetletjem je bila vanj namreč vnesena ponesrečena besedica do 240.000 evrov. To naj bi pomenilo, da ministrstvo v občino letno vloži 240.000 evrov, a le v teoriji. V praksi pa je znesek lahko tudi nič evrov in bila so leta, ko je tudi bil takšen. Priokus pa je slab tudi zato, ker dejansko ne gre za odškodnino v pravem pomenu besede, temveč za sovlaganje obrambnega ministrstva v infrastrukturne naložbe, ki so tudi (ali predvsem) v interesu vojske. Na primer v ureditev ceste v smeri proti vojaškemu vadišču, za kakršno bodo letos primaknili 75.000 evrov.

---

---