Voda s pametjo

Bazen z mostičkom in fontano ter štanjelskim obzidjem v ozadju se mi je dolgo zdel čisto navaden kič. In potrata vode. Sredi Krasa, pa razkošen bazen!?

A se je izkazalo prav nasprotno: da je ta bazen simbol trajnostne rabe vode, ničenergijske družbe, ekološkega vrtnarjenja in kmetovanja, trajnostnega turizma in pametnega načrtovanja. Prava mala učilnica trajnostnega razvoja in vizionarstva arhitekta Maksa Fabianija.

Na štanjelskem griču, kjer so dolga stoletja vodo zbirali samo po kamnitih žlebovih in jo hranili v kamnitih štirnah, je arhitekt in urbanist Maks Fabiani pred stotimi leti zasnoval svojemu nečaku Enricu Ferrariju ne samo razkošen vrt, temveč hkrati tudi vodovodni sistem za njegovo zalivanje. Tehnično izjemno domišljen sistem cistern in vodovodnih cevi je deloval brez kančka energije in zagotavljal vodo za pitje in kuhanje, za zalivanje vrta in celo njiv pod njim in za bazen s fontano.

In po stotih letih vodovodni sistem deluje skoraj tako brezhibno kot pred stoletjem, med obnovo so zamenjali le nekaj metrov dotrajanih cevi.

Vredno razmisleka! Kajti desetletja mlajši vodovodi širom po Primorski puščajo kot rešeta, čeprav v njihovo posodabljanje vsako leto vložimo desettisoče evrov. Za črpanje vode porabljajo ogromno energije, cevi s Krasa do Istre pa so preozke, da bi Istra brez strahu prestala tudi sušna poletja. Čeprav se strokovnjaki, direktorji, župani in uradniki že leta trudijo s projektom oskrbe Istre in Krasa z vodo. O kanalizaciji, ki jo je Fabiani pred stoletjem uredil v delu Štanjela, pa večina krajev na Krasu in v Istri še danes, že krepko v 21. stoletju, lahko le sanja.

Pa smo v tem stoletju naredili izjemen napredek v znanosti in tehniki, napisali številne zakone in pravilnike o vodi in skrbi za okolje, uredili plačevanje davkov. Toda kaj, ko v primežu papirologije, javnih podjetij in javnih razpisov pogosto izgine preprosta zdrava pamet, najbolj trajnostni vir trajnostnega razvoja.

---

---