Več kot pol manj

Člani marsikaterega slovenskega gospodinjstva so že izračunali, da je ceneje, če si dom ogrevajo s pečjo na drva kot pa s kurilnim oljem. In so se za ta način, dodatnemu delu s kurjenjem navkljub, tudi hitro odločili. Res je nekoliko neprijetno in zamudno namesto pritisniti stikalo na termostatu centralnega ogrevanja zakuriti in nalagati drva v peč, vendar je ceneje. Cenejše so (četudi je začetna naložba dražja), še druge vrste ogrevanja, s toplotno črpalko, denimo. Kombinacija ustrezno izolirane stavbe in ogrevanja na cenejši in (predvsem) čistejši energent pa je vsekakor najoptimalnejša rešitev vseh težav. Tako okoljskih kot finančnih. To vemo vsi. Le odločiti se je treba za spremembo.

Tako se je naša država še pravočasno podvizala ujeti evropski vlak, ki jo je založil z denarjem za sofinanciranje, med drugim, energetske sanacije javnih stavb, saj so te velike porabnice toplotne energije. V minuli finančni perspektivi je tovrstno injekcijo prek razpisov dobilo več kot 150 slovenskih osnovnih šol in vrtcev, na Primorskem vsaj deset.

In četudi je bil marsikdo ob začetku energetske sanacije šole ali vrtca v svojem okolišu skeptičen do napovedi projektantov, da se bodo prihranki pokazali že v dveh letih, se je to, vsaj v Divači, res zgodilo. Še več: strokovnjaki so predvideli 50-odstotni prihranek pri stroških za energente, a se je že po drugi kurilni sezoni izkazalo, da je prihranek celo večji od 60 odstotkov. Po novi izolaciji stavbe so predvideli tretjino porabe toplote, kar se je izkazalo za pravilno, da znižanih škodljivih emisij niti ne omenjamo. Ker so te daleč pod zgornjo mejo, je bila Občina Divača celo nagrajena.

Zato bi bilo zelo neumestno, če ob vseh teh plusih z energetsko sanacijo javnih stavb ne bi nadaljevali. A je prav to zelo negotovo. Ob zmanjšanem deležu evropskega sofinanciranja in ob skromnejših občinskih proračunih (ker jim je država znižala povprečnino), bo takih podvigov in prihrankov zagotovo manj.

---

---