Varljiva statistika
Lani je službo našlo več brezposelnih kot leto poprej, še posebej je razveseljivo, da je bilo med njimi več mladih do 29. leta starosti, smo zapisali v včerajšnjem časopisu. Podatki republiškega zavoda za zaposlovanje so - statistično gledano - obetavni: lani se je zaposlilo 13,7 odstotka več brezposelnih kot leta 2013. Zaposlitev so našli predvsem v predelovalnih podjetjih, gradbeništvu in trgovini.
Mnogi mladi v Sloveniji več ne vidijo prihodnosti, upanje za boljši jutri iščejo v tujini, pišemo v današnji izdaji časnika. Ne, stvari se niso spremenile kar čez noč. Le statistika je zelo varljiva ...
Če si danes mlad in če imaš srečo, da kljub pomanjkanju izkušenj vendarle najdeš službo, še ne pomeni, da si na konju. “Imel sem zaposlitev za nedoločen čas, opravljal sem najboljše možno delo, kar bi si ga lahko zamislil, a kaj, ko z minimalno plačo ne morem preživeti,” pravi 35-letni diplomirani gradbeni inženir iz Kopra. Borih 600 evrov, kolikor je dobil za mesec dni odgovornega projektantskega dela, žal ne zadošča za preživetje družine. Zato odhaja v Avstralijo, dostojnejšemu življenju naproti.
A statistike to ne zanima. Minimalna plača gor ali dol, kdor ima službo, ni med iskalci zaposlitve. Tudi njegove noseče žene, ki ji je decembra potekla pogodba o zaposlitvi prek javnih del in se bo konec leta, ko bo končala porodniško, kljub dvema “faksoma” najverjetneje zaman ozirala za kakšno drugo službo, uradno še ni med tistimi 6596 delavci, ki jim je lani potekla zaposlitev za določen čas.
Statistike tudi ne zanima, da je med prejemniki socialne pomoči in med tistimi, ki morajo vsak mesec potrkati na vrata Slovenske karitas ali Rdečega križa, če želijo sploh kaj dati v lonec, tudi vse več redno zaposlenih, saj jim plače ne omogočajo dostojnega življenja. Da o tem, da premnogi za svoje delo plače sploh ne dobijo, niti ne govorimo.
Statistično gledano je z našo državo vse v najlepšem redu.