Valovi smrti

Slovenske ceste so prejšnji teden vzele štiri življenja, tri od teh na Primorskem. Med štirimi žrtvami so bili trije motoristi, dva sta umrla v Posočju. Vsi trije motoristi so umrli konec tedna. Do nedelje so v letošnjo policijsko statistiko zapisali 75 žrtev cest, 14 več kot lani. To so gole številke, ki brez temeljite analize ne povedo dosti.

Dejstvo je, da se prometna varnost vsako poletje poslabša, čeprav so vozne razmere boljše kot v ostalih letnih časih. Dejavnikov je več: povprečne hitrosti so (razen v primeru zastojev, seveda) zaradi lepega vremena višje, vozniki so manj zbrani, mnogi se na počitniških popotovanjih znajdejo na njim povsem neznanih cestah.

In vsaka napaka, tudi nepričakovana luknja v asfaltu, je lahko usodna, še posebej za voznike na dveh kolesih. Če pa se temu pridruži še gašenje žeje z alkoholnimi pijačami, je kombinacija katastrofalna. Odgovora, zakaj se smrtne nesreče dogajajo v “valovih” in si običajno v nekaj dneh sledijo druga za drugo, pravzaprav ni. So posledica vremenskih vplivov, zdravstvenega počutja, konstelacij zvezd in lune? Morda, a takšna ugibanja so lahko le špekulativna.

Zadnjega konca tedna namreč niso zaznamovale le tragične prometne nesreče in še mnoge druge, ki so se končale s poškodbami in zvito pločevino. Dnevi so bili zahtevni tudi za gorske reševalce, ki so morali večkrat odhiteti na pomoč. In tudi za mnoge druge: gasilce, zdravstvene delavce, policiste ...

Konca minulega tedna ne bo pozabil 13-letni fant, kateremu je oče med gorskim pohodom zgrmel v prepad. Ne bodo ga pozabili starši, ki so med nabiranjem gob pustili enoletnega otroka skupaj z drugimi ob odklenjenem avtu, pa je triletnik spravil vozilo v pogon in do smrti povozil malčka ...

Res je, vseh tragedij se ne da preprečiti. Vendar poletje ni čas, ko lahko pošljemo previdnost in pamet na dopust. Prej nasprotno. In prepričanje “to se meni že ne more zgoditi” žal ni dovolj, da se “to” res ne bo zgodilo.


Preberite še


Najbolj brano