Vabljiva funkcija

Živahna razprava o tem, kdo naj bo novi evropski komisar iz Slovenije, bi bila lahko uvertura v burne odnose med strankami, ki se bodo vsak čas začele pogajati o sestavi nove vlade. Kakšnega viharja najverjetneje ne bo, saj si nobena od strank, ki tvorijo vlado Bratuškove, takšne ignorance do stališč Mira Cerarja zdaj niti ne more privoščiti.

Če se je odhajajoča premierka že videla na evropskem parketu in verjetno v tem duhu Jeanu Claudu Junckerju predlagala, da bi Slovenija prevzela področje proračuna - Bratuškova se počuti kompetentna za finance - jo je odziv v Sloveniji do zdaj že moral prepričati, da se je uštela. Zlasti stranki Desus in SD, katerih ministri bodo morali na vladni seji soglašati s kandidatom za evropskega komisarja, sta morala že prejšnji teden razumeti Cerarjev namig, naj ravnata premišljeno. S potrditvijo Bratuškove ali katerega koli drugega kandidata, o katerem se odhajajoča vlada ne bi uskladila s Cerarjem, bi si lahko obe stranki poslabšali pogajalska izhodišča za sodelovanje v novi vladi in že pred začetkom pogajanj nase pritegnili sum, da ne bosta zanesljivi partnerici.

S samovoljno izbiro kandidata za komisarja bi si pogajalska izhodišča poslabšala tudi stranka ZaAB, vendar če bi dosegla imenovanje Bratuškove ali katerega koli drugega svojega kandidata, bi za to imela vsaj dober razlog. A včeraj je Cerar odhajajoči premierki dal vedeti, da je ne vidi v tej vlogi. Zapisal je, da doslej noben potencialni kandidat, ki je predsednik stranke, med ostalimi strankami nima zadostne politične podpore.

Državljani imamo v tokratnem pehanju za prestižno funkcijo vsaj to srečo, da se izbira kandidata dogaja v času, ko se morajo stranke, če jim je prav ali ne, zaradi svojih prihodnjih vladnih pozicij previdno tipati in usklajevati med seboj. To bo morda končno privedlo do tega, da se na dobro plačano funkcijo v tujini ne bo preprosto odlil kdo, ki je na domačem terenu izgubil zaupanje volilcev.


Preberite še


Najbolj brano