Urgentni petek, 13.

Menda se v življenju vse zgodi z razlogom. A ta hip ni razpoznati, kakšen je razlog, da je zdravstveno ministrstvo potiho uzakonilo novi pravilnik o službi nujne medicinske pomoči prav na petek, 13., ki naj bi se ga po ljudski vraži držala smola.

Če odmislimo vraže in šalo, je vendarle presenetljivo, da je pravilnik sicer začel veljati, izvedbenih aktov in navodil pa ni. Zato zdaj nihče od reševalnih ekip in direktorjev zdravstvenih domov ne ve, kako te ekipe po novem oblikovati, kako delati po novem, da ne bi kršili pravilnika. Pa tudi, kdo sploh še sme sprejemati klice na pomoč na številki 112, ko pa novi pravilnik to podeljuje novi centralni dispečerski službi, o kateri še ni ne duha ne sluha.

Tudi novi urgentni centri, kjer bodo po novem delale vse reševalne ekipe, samevajo ali še niti niso dokončani. Niti izolski niti šempetrski. Tudi njihov ustroj še ni povsem znan.

Novi pravilnik je, kljub široki razpravi in pobudam, zelo splošen. Z njim si v praksi kaj dosti ne bodo mogli pomagati. Niti tega ne odreja, kje bodo imeli le mobilne reševalne enote, kje satelitske centre in za katera območja, do vsake vasi natančno, bodo zadolžene nove urgence. Čeprav si na terenu za te odgovore ves čas resno prizadevajo. Zato se v strokovni in laični javnosti utrjuje prepričanje, da tisti z nitmi odločanja v rokah nimajo ne posluha ne volje, pa tudi želje ne, da bi prisluhnili potrebam in življenju ljudi.

Nerazumno je, da zdravstveno ministrstvo tako trmasto vztraja na (birokratskih) okopih in spravlja v življenje dokumente, ki, kot kaže, še niso zreli za uveljavitev. Ali pač? Potrebam terena (in ljudi), kot kaže, ne sledi najbolje. Morda gre za dolgoročnejše cilje, ki bodo šele kasneje koristili ljudem. Preseneča pa slaba komunikacija in pomanjkanje konkretnih razlag, še bolj pa pomanjkanje operativnih navodil za izvedbo. Ta namreč omogočajo izpeljavo lepih zamisli tako, da ne netijo jeze. In ne zaničujejo izvajalcev na terenu.

---

---