Trump je zmagal. In zdaj?

Današnja zmaga Donalda Trumpa je težko dobra novica, saj so demokratične volitve legitimirale najnižjo obliko političnega delovanja in jo nagradile z najvplivnejšim položajem v svetovni politiki. Danes ga je osvojil popolni politični outsider, ki je ignoriral vsa navodila iz učbenikov političnega marketinga - in uspel.

Guardianov komentator je ocenil, da so Američani izvolili najbolj nevarnega voditelja v zgodovini, kar je podprl z navajanjem vrste Trumpovih nebuloz iz predvolilne kampanje. Morda velja biti manj fatalističen. Se še spomnimo, kaj je bila prva poteza, ki jo je januarja 2009 po prisegi naredil Barack Obama? Točno, podpisal je odlok o zaprtju Guantama. Je Guantamo zaprt? Seveda ne. John F. Kennedy velja za zvezdo med nekdanjimi ameriškimi predsedniki, a marsikdo ne ve, da je ves svoj kratki mandat bojeval bitke z generali, ki so mu odrekali poslušnost, ker so želeli peljati politiko po svoje. Ronald Reagan je predsednik postal kot odsluženi drugorazredni igralec in se v osmih letih vpisal v zgodovino. Predsedniki so po izvolitvi pač nekaj drugega kot predsedniški kandidati v kampanji, močno vlogo odigra tudi njihova administracija. Trump je popolna politična neznanka, v katero smer se bo obrnil, ko zasede Belo hišo, si zato ne upa napovedati nihče.

Zato pa je že zdaj gotovo nekaj drugega. Trumpova zmaga je pod vprašaj postavila zahodni politični model in mehanizme, po katerih je ta doslej deloval. Do danes zjutraj je veljalo, da outsiderji ne morejo načeti vladavine establishmenta. Pred leti je to že poskusil milijarder Ross Perot, pa je propadel. Četrt stoletja, par vojn in kakšno krizo kasneje je Trumpu uspelo. Proti sebi je imel skoraj celotno ameriško elito, mediji so večinsko eksplicitno podprli Clintonovo, Trumpa so razglašali za nevarnost, za najslabšo možno izbiro, zapletel se je v afere, na plano so prišli posnetki o njegovem grabljenju žensk za mednožje - in vendar je zmagal. In pozor, zmaga ni bila tesna.

Na ravni performansa so Trumpovo prostaštvo, seksizem, rasizem, ksenofobija, nedoslednost, politična nekorektnost, sprevračanje dejstev, ignoranca dobili svoje mesto v politični praksi in le vprašanje časa je, kdaj bo njegov pristop doživel razmah tudi pri nas. Ne bi bilo prvič, da se kakšen pristop z nekajletno zamudo iz ZDA preseli k nam. Pomislite na ameriško konzervativno gibanje čajank, mi smo ga dobili v obliki Primčevega Gibanja za otroke in družine. Kajti, kajne, če stvar deluje v Ameriki, zakaj je ne bi uporabili tudi na domačem dvorišču? Nekateri slovenski politiki, tudi župani - med primorskimi izstopajo sežanski Terčon, koprski Popovič in bistriški Rojc - že zdaj delujejo kot lokalni Trumpki. Trumpova zmaga bo takšnemu pristopu dala le pospešek. In to je nekaj, kar nas ne sme veseliti.

---

---