Težka sosedstva
Komentarji
02. 04. 2015, 06.00
, posodobljeno: 01. 11. 2017, 01.32
Številna nesoglasja in zapleti so v preteklosti spremljali mnoge delitvene bilance med “starimi” in novoustanovljenimi občinami, ko je šlo za delitev premoženja, pa tudi posojil in obveznosti, te manj zaželene dediščine. Slovenska folklora, žal, dobro znana že iz sorodstvenih razmerij. Že zdaj je jasno, da ne bo šlo gladko niti pri delitvi med novo občino Ankaran in Mestno občino Koper.
A še bolj kot neizogibne težave pri “ločitvah” so zgovorni primeri, ki kažejo, da nekatere občine tudi več kot dvajset let po razdružitvi še niso povsem opravile s preteklimi bremeni. Na primer postojnska in pivška, ki pa še zdaleč nista osamljeni. Pred leti sta se pravdali glede delitve lekarniškega dobička, posredi je bilo vprašanje nasledstva. Medsebojni spor ustanoviteljic seveda ni bil brez posledic za poslovanje javnega zavoda Kraške lekarne. Seznam javnih zavodov in podjetij, katerih soustanoviteljici sta občini in so se zaradi nerešenih medsebojnih razmerij, pa tudi različnih interesov, znašli v težavah, je še daljši. Sodni in odvetniški stroški se kopičijo tudi zaradi spora glede obratovanja nekdanjega skupnega odlagališča odpadkov, ki ima korenine v skoraj dve desetletji starem sporazumu.
Če odmislimo človeški faktor in premajhno voljo za dialog, bi lahko rekli, da je izvirni greh tudi v (pre)veliki razdrobljenosti naše lokalne samouprave. Toda ne glede na prednosti in slabosti malih občin je jasno, da razvojni izzivi in gospodarna raba javnega denarja zahtevajo preseganje občinskih meja. Zato je dobro medobčinsko sodelovanje ter povezovanje in skupno opravljanje nalog nujno - ne le pri skupnih odlagališčih odpadkov ali vodovodu, izbiranju direktorjev javnih zavodov ali delovanju medobčinskih inšpektoratov ... Pričakovali bi več interesa tudi za ustanavljanje skupnih občinskih uprav ali nemara celo sodelovanja v zvezah, predvsem pa preseganju solističnih akcij, ko gre za razvojne projekte. Več dobrih občinskih sosed, torej.