Tajnost in molk

Zmagovalec izrednih parlamentarnih volitev in skoraj zanesljivi mandatar za sestavo nove vlade Miro Cerar si je za prve sogovornike v fazi preverjanja morebitnih partnerjev v koaliciji izbral Zavezništvo Alenke Bratušek, Novo Slovenijo, Desus in Združeno levico. Ali ga bo to že pred nadaljevanjem pogovorov s preostalimi parlamentarnimi strankami (z izjemo SDS) utrdilo v upanju, da bo moč vladno koalicijo napovedati še pred ustanovnim zasedanjem novega sklica državnega zbora 1. avgusta?

Ne glede na zadržanost vpletenih po prvih, “vljudnostnih”, srečanjih, obstaja verjetnost, da se ne bodo ponovile zadnje ponesrečene zgodbe in da bo tokrat moč sestaviti nekaj, kar bi se znalo obdržati. 36 poslancev SMC predstavlja močno bazo, ki ji je treba dodati le še nekaj programsko sorodnega. Cerar pravi, da ne bi imel nič proti tako imenovani mavrični koaliciji v navezi z NSi, pri čemer bi mu bilo najmanj problematično ekipo zaokrožiti s stranko Desus, ki ji je dovolj zagotovilo za blaginjo upokojencev. V NSi sicer v svojih programskih zahtevah delujejo nepopustljivi. Ampak zavedajo se, da pomladnega trojčka, ki bi lahko vskočil v primeru politične krize, ni več. In da je to za njihovo dolgo prihodnost edina in primerna priložnost za sodelovanje v oblasti, kar mora biti cilj vsakogar, ki gre na volitve. Tudi tisti, ki sicer govorijo, da si bodo v opoziciji okrepili položaj, v spogledovanju z mikavnostjo vladanja lahko popustijo.

Je pač tako, da v koalicijski pogodbi nikoli ni bilo zapisano vse tisto, kar stranke obljubljajo pred volitvami. Zato raje počakajmo. Še posebej glede na pot, ki jo je do sogovornikov ubral Cerar: brez zasnove koalicijske pogodbe, le z željo “priti do neke osnove” (besede podpredsednika SMC), skrivanje pred javnostjo, pogovori v veliki tajnosti, potem molk ...

Eni bodo takšen način odobravali, drugi se bodo vprašali, ali gre nemara za negotovost moža, ki je v takšni vlogi vendarle politični novinec.


Preberite še


Najbolj brano