KOMENTAR: Šport nad politiko

Sobotna tekma evropskega košarkarskega prvenstva med Hrvaško in Slovenijo je ponudila prijeten športni večer, ki kaže, da politika ljudi (vedno) ne uspe razdvojiti. Če se predsednika obeh vlad ne moreta dogovoriti niti o tem, kaj sta se pogovarjala, so na drugačen način soglasni običajni ljudje, ki so se - ne glede na vedno nove epizode sage o Piranskem zalivu - brez predsodkov družili pred in med tekmo ter zraven še skupaj zvrnili kozarček ali dva. V množici kockastih in zelenih oprav pred dvorano Arena ni bilo nobenega incidenta. Vse je minilo v športnem vzdušju. Torej šport še zna premagati politiko.

A s tem se splet hrvaško-slovenskih interesov na zagrebškem delu eurobasketa še ne končuje. V projekt je vtkanih tudi nekaj slovenskih organizacijskih izkušenj. Prva, bistveno pred hrvaškimi so poslovne priložnosti na prvenstvu zaznala slovenska podjetja, medtem ko so domača bolj ali manj čakala na namig politike. Kljub pesimizmu in nedorečenosti je, ko je bilo to nujno, organizacijski ustroj stekel brez posebnih ovir.

V tem je delna podobnost tudi s slovenskim evropskim prvenstvom pred dvema letoma, ki je bilo sicer v celoti pri nas, medtem ko imajo sosedje v rokah le eno skupino. Podobno kot pri nas je tudi v Zagrebu veliko odločitev padlo vsega nekaj mesecev pred dnevom D. Finančna slika je bila dolgo v oblakih, le pri infrastrukturi Hrvatje niso imeli težav. Vprašanje je, če bi kje drugje v podobnih okoliščinah z minimalnimi stroški uspeli izpeljati zahtevno tekmovanje. Bo kar držalo, da sta se v vse pore življenja primešala balkanska prilagodljivost in smisel za improvizacijo.

Če so meje v glavah padle, pa v športu (paradoksalno) nikoli ne bodo. Vedno bo nekje obstajala meja med željami in realnostjo. To prav te dni iščejo slovenski košarkarji. Odgovor bodo ponudili naslednji odločilni dnevi, ko bo vsaka zmaga ali poraz ločnica med uspehom in neuspehom.

ROK MAVER

---