Spet so se ušteli

Uvedba vrednotnic za opravljanje osebnega dopolnilnega dela (ODD) ni prvi primer, ko so uradniki napovedovali eno, zgodilo pa se je nekaj drugega. Zanimanja za ODD se nikakor ne približuje številkam, ki so si jih na ministrstvu za delo obetali pred uvedbo vrednotnic.

Ljudje se v resničnem življenju obnašajo drugače, kot bi si želel sistem. Nekaj podobnega se je zgodilo, ko je pred leti Pahorjeva vlada začela omenjati pokojninsko reformo, ki bi zvišala upokojitveno starost. Takojšnja posledica te napovedi je bila, da so vsi, ki so izpolnjevali minimalne pogoje za upokojitev, naredili vse, da bi prehiteli reformo. Namesto manj, smo tako imeli konec leta krepko več upokojencev.

Tudi ob kakršni koli spremembi delovnopravne zakonodaje, da bi ta ščitila pravice določenih skupin delavcev, delodajalci takoj najdejo luknje, skozi katere se zatečejo k novim zlorabam in prikrivanju delovnih razmerij. Posledica je, da delavci postanejo še bolj ranljivi.

Enako je zdaj pri vrednotnicah, ki naj bi bile izjema od dela na črno. Tisti, ki se jim že osebno dopolnilno delo brez vrednotnic ni izplačalo, so zdaj verjetno le izjemoma svojo dejavnost uredili na kak drug legalen način. Bolj verjetno je, da po novem svoje delo opravljajo kar na črno.

Gre zameriti le pristojnemu ministrstvu? Krivda ministrstva je, da nakupa vrednotnice še ni logistično uredilo, tako da ljudem za nakup ne bi bilo treba jemati dopusta in se osebno zglasiti na upravni enoti. Uporabniki tarnajo tudi zaradi prevelike davčne obremenitve in dodatne birokracije.

Delovanje omenjenega ministrstva pa je le kamenček v mozaiku razlogov, zakaj se stvari v Sloveniji ne primejo, kot je bilo načrtovano. Kriv je širši sistem, v katerem se je ljudska mentaliteta oblikovala tako, kot se je. Država, ki v očeh ljudi le jemlje, težko pričakuje, da bodo njeni ukrepi deležni zaupanja. Zaradi tega bi morali biti ukrepi toliko bolj premišljeni. Ker niso, so posledice takšne, kot so.

---

---