Šola? Da, hvala!

Se vam je že zgodilo, da ste obžalovali, ker niste končali šole? Prej ali slej vas je morda prešinila misel, da tistega koraka, ki vas je namesto po stopnicah v razred peljal po stopnicah v gostilno, ni vodila prav trezna glava. Tista dva stara doma, oče in mama, sta se prehitro sprijaznila in si rekla, da vam bosta prek kolega uredila nekaj v Luki. “Pa boš vozil avte.” In ste jih. Pa še kaj drugega ste vmes počeli. Nakar se je nekega dne, morda prav ob posebnem planetarnem položaju na nebu, ki se zgodi enkrat na 188 let, v vas naselilo seme želje, da bi storili nekaj zase. Ne, ne govorimo o novi frizuri, supergah, avtomobilu ali koncertu Mikija Solusa, pač pa o šoli. Šoli!

Morda se te dni tudi sami podajate v šolske klopi. Ne boste radoveden prvošolček, pač pa znovašolček, zrel in odločen, da vam bo tokrat uspelo, pa čeprav šolnina za eno leto izobraževanja znaša 1200 evrov in bi zanje lahko kupili ... Lahko jo poravnate na več obrokov in se pridružite tistim, ki te dni na obroke kupujejo delovne zvezke za svoje nadobudneže. Drugi hladilnik na obroke, vi šolnino. Drugi takojšnje zadovoljstvo, vi naložbo v lastno prihodnost. In ko bi vas kdo vprašal za nasvet, bi verjetno rekli, da bi bilo veliko lažje, če bi šolo končali pri osemnajstih letih in ne sedaj pri 45-ih, z redno ali neredno službo ob strani, ženo in enim ali tremi otroki ter malo slabšo hrbtenico. Mar ni nenavadno, da vas še noben ravnatelj ali ravnateljica ni poklical v šolo, tam pred razred, v katerem sta vsaj dva, ki komaj da še prestopita prag svetišča učenosti, in vas vprašal, zakaj se vendar vračate v šolo.

Šola, ta tolikokrat prekleta ustanova in vendar prostor, kjer je doma znanje, pa čeprav mladi včasih vztrajajo samo zaradi učitelja biologije ali slovenščine, ki ohranjata vero v znanje, ki je lahko tako zelo privlačno, ko spregovori skozi usta usposobljenega in radovednega strokovnjaka. Šola je res draga. Nikoli ni bila brezplačna. Najdražja pa je, ko ostane nedokončana.


Preberite še


Najbolj brano