Smrdi pri glavi

Ugotovitve izrednega upravnega nadzora na ljubljanski nevrološki kliniki osupljajo javnost že dober mesec. Zlasti, ker je nadzor posledica razvpitega primera Radan. Ta zdravnik pa je uradno osumljen niza umorov bolnikov, ki jih je zdravil, ko je bil tam še zaposlen.

Šele včeraj je javnosti izsledke predstavila zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc, ki terja ukrepanje, red in spoštovanje predpisov ter protokolov. Neuradne informacije o izsledkih nadzora krožijo v javnosti že vsaj tri tedne in omenjajo, da je (bilo) na tej kliniki domala vse narobe in v razsulu. Delo naj bi potekalo zelo po domače in v ozračju zastraševanja podrejenih, kar naj bi si bili iz dneva v dan privoščili tamkajšnji vodje in (večina) zdravnikov. Pri svojih odločitvah naj bi imeli o vsem skoraj povsem proste roke.

Vse to in še več zdaj razkrivajo tudi uradne ugotovitve. Da morajo služiti za poduk, opomin in podlago novim merilom o kakovosti in varnosti, žuga zdaj tudi ministrica.

Pa vendar ne moremo obiti nekaj pomembnih dejstev, ki že vnaprej zbujajo resne pomisleke. Dejstev, ki pronicajo na površje že vse od imenovanja novega v.d. direktorja ljubljanskega kliničnega centra. Torej od dneva, ko sta se ministrica in vlada odločili generalnega direktorja UKC Simona Vrhunca odsloviti s stolčka in nanj posesti Andreja Baričiča. Resda za zdaj še v vlogi v.d. direktorja.

Morda je za koga nepomembno, da sta Vrhunec in Baričič prijatelja. Nesporno pa sta kot poslovna sodelavca doslej speljala že vrsto pomembnih poslov, saj ima Baričič več podjetij doma in v tujini, posluje pa tudi z zdravstvom.

V veliki godlji, ki prst krivde v zvezi z nevrološko kliniko uperja v nekdanje vodstvo UKC, pa ni nezanemarljivo tudi, da je bil ta isti Baričič že tedaj v vrhu UKC, saj je opravljal funkcijo predsednika sveta zavoda.

Bo zdaj uspel narediti zahtevani red? Pomisleki so vse večji, saj riba vedno najbolj smrdi pri glavi ...

---

---