Slab zgled
Komentarji
22. 02. 2012, 10.55
, posodobljeno: 30. 10. 2017, 18.06
“Vse še ne deluje tako, kot bi moralo, zato uporabnike in uporabnice pozivamo k strpnosti, saj bodo morda morali na kakšno odločbo počakati dlje,” je v začetku decembra dejala direktorica koprskega CSD Tjaša Rodman. Po treh mesecih še vedno ni vse tako, kot bi moralo biti.
Nov zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev naj bi na preglednejši, pravičnejši in preprostejši način zagotavljal državne pomoči približno pol milijona Slovencem. Nov sistem naj bi bil za zgled tudi drugim evropskim državam ... A že pred njegovo uveljavitvijo je bilo jasno, da bodo centri za socialno delo zaradi sprememb, ki jih prinaša nova zakonodaja, zelo obremenjeni. In ker zaposleni (še) niso poznali vseh pasti novega sistema, so bile zamude pri izdajanju odločb pričakovane. In napovedane. Da pa se bo zapletlo do te mere, da bodo uslužbence na centrih pred razjarjenimi strankami morali varovati varnostniki, kot se je zgodilo na Jesenicah, si najbrž nihče ni mislil.
Pahorjeva vlada je nov zakon sprejela z jasnim ciljem - da bodo pomoč dobili tisti, ki jo res potrebujejo, in to na bolj preprost način. Za 12 pravic zdaj posameznik ne teka več od vrat do vrat, ampak trka samo na ena vrata - tista od CSD. Za temi vrati pa vre. Čeprav so centre zaradi večjega obsega dela kadrovsko okrepili, se je zapletlo. Zagodel jo je nov informacijski sistem. Vnos podatkov je zaradi preobremenjenosti sistema mogoč le do določene stopnje, med obdelavo podatkov pa je nadaljnje delo onemogočeno.
Ljudje se upravičeno pritožujejo. Zlasti prejemniki socialne pomoči, ki ostajajo ne le brez denarja, ampak tudi brez zdravstvenega zavarovanja. Kar peha ljudi, ki so že tako na robu preživetja, v še večjo stisko. Njihova jeza je zato več kot upravičena ... Zaposlenim na CSD zato v zadnjih mesecih ni lahko. Mnogi morajo požreti marsikatero pikro na svoj račun; pa čeprav delajo tudi ob vikendih, da bi zmanjšali zaostanke. A kaj, ko je vedno tako, da stranke za napake ponavadi okrivijo tiste, ki delajo z ljudmi, ne pa tistih, ki “delajo” predpise.