S slabega na slabše

Več kot teden dni po požaru v vrhniškem Kemisu se še vedno kopičijo le vprašanja, nujnih in pričakovanih odgovorov pa ni od nikoder. Policija preiskave še ni zaključila, agencija za okolje bo prve uradne izsledke meritev objavila šele jutri.

Tako še vedno ne vemo, kaj je bil vzrok požara, kako onesnažena je (bila in bo) okolica. Ne vemo niti, ali je podjetje izpolnilo zahteve okoljevarstvenega dovoljenja, ki mu ga je okoljska agencija izdala lani, po katerem bi moral Kemis prav za primere izrednih dogodkov zagotoviti nadzor vseh naprav, namestiti elektronsko javljanje temperatur, dima, plamena, prisotnosti topil v zraku in drugih snovi.

Sodeč po izjemni razsežnosti požara je v vrhniškem podjetju za požarno varnost manjkalo marsikaj. Do tako velikega požara ne bi moglo priti, če nevarne snovi ne bi bile skladiščene v velikih količinah na enem kupu, temveč v več manjših delih, med seboj ločenih s protipožarnimi zidovi. In tako velik požar se ne bi mogel razviti, če bi senzorji takoj zaznali povišano temperaturo, hlape ali dim in to sporočili notranji dežurni službi ali notranji gasilni enoti.

A pri velikih onesnaževalcih je to očitno možno. Dovoljenja za obratovanje dobijo na podlagi papirnatih strokovnih elaboratov, ki jih v Sloveniji za vse velike onesnaževalce po njihovem naročilu in z njihovim plačilom piše nekaj pooblaščenih podjetij - ki jih za to pooblasti državna okoljska agencija, a za napake nikomur ne odgovarjajo. Zato imamo na papirju vse brezhibno, v resnici pa vse onesnaženo: Vrhniko, Anhovo, Trbovlje, Celjsko kotlino ...

In v prihodnje bo še slabše. Prav ta vlada je namreč znižala mejne vrednosti za hrup in onesnaženost tal, prejšnji teden pa sprejela še predlog gradbene zakonodaje, ki pod krinko odpravljanja administrativnih ovir dosedanja soglasja nadomešča z nezavezujočimi mnenji. Torej bo na papirju vse še bolj prav, v našem okolju pa vse še mnogo slabše.


Preberite še


Najbolj brano