Razvoj za slehernika
Komentarji
07. 07. 2014, 07.19
, posodobljeno: 31. 10. 2017, 09.03
“Takrat smo Kras doživljali skozi vsa čutila,” je skupini za naknadno vrednotenje Pilotnega projekta Kras, ki jo je Svet Evrope deset let po zaključku projekta poslal v Slovenijo, odstrla spomine ena od Kraševk. Kot ena izmed 120 udeležencev delavnic, kjer so takrat iskali odgovore, kako zagnati trajnostni razvoj Krasa, ki bo zagotovil dolgoročno ohranjanje bogate naravne in kulturne dediščine in kakovostno življenje, je nevede sodelovala pri poskusu. Svet Evrope je namreč udejanjal idejo o vključevanju ljudi od spodaj navzgor ob sočasnem decentraliziranem in večnivojskem upravljanju, kjer so sodelovale tako domače kot tudi mednarodne ravni javne uprave. Ob prevladujočih pozitivnih izkušnjah: “To je bil začetek dialoga, kjer smo soočali argumenti za in proti. Skupaj smo dorekli primerjalne prednosti Krasa, ki imajo še danes veljavo, kar se je izkazalo tudi v množici projektov, ki so ga smiselno nadgradili,” je povedal drugi udeleženec. Obstaja torej, kljub dejstvu, da so tak demokratični projektni pristop kasneje prenesli tudi v druge države, tudi druga plat posledic.
Ob zaključku projekta je z njim ugasnil odbor sedmih ministrstev, ki je Kraševcem prvič omogočil, da so komunicirali neposredno z Ljubljano. Občani so kritični tudi do občinskih uprav, za katere menijo, da se premalo razvojno povezujejo. Argumentov za to je mnogo, ne nazadnje še ni vzpostavljena turistična organizacija za cel Kras, ki bi skrbela, da bi si domačini odrezali zajetnejši kos kruha od perspektivnega turizma.
Domačini tudi apelirajo, da se jim vrne pravica do javnega dialoga o razvojnih vprašanjih z oblastmi. Ti stiki naj bi bili dovolj pogosti, institucionalizirani in ne vezani le na predvolilni čas oziroma zakonsko prepisane dogodke. Iskrica Pilotnega projekta Kras očitno še tli in obeta, da se bo, odporom navkljub, kot obet humanejše družbe razplamtela v toplo ognjišče za slehernika.