Račun je prišel

Leta 2008 se je pravosodnemu ministru Lovru Šturmu pod takratno Janševo vlado zelo mudilo s sprejetjem novega kazenskega zakonika. Gluh je bil za mnenja pravnih strokovnjakov, da si je treba vzeti čas, in zakonik spravil pod streho v rekordnem času.

Tako pravnikom kot novinarjem je - hote ali nehote - ušlo, da je sodoben evropsko naravnan zakonik, kot ga je označil Šturm, ukinil izključitev kaznivosti v primeru upravičenega razkritja tajnih podatkov. To varovalko je namreč zakonodaja, ki je veljala v letih 1999-2008, imela. In s tem omogočala tudi boljše varstvo ustavne demokracije, človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Račun te verjetno zelo premišljene politične poteze se je začel kazati, ko je tožilstvo začelo preganjati novinarje zaradi domnevne objave tajnih podatkov. Na dan so prišle politične “rabote”, ki v civilizirano družbo ne sodijo. Vendar to ni ustavilo tožilstva in sodišč, da ne bi ravnala strogo po črki zakona. In preganjala tiste, ki so si drznili javnost opozoriti na nesprejemljiva ravnanja.

Zdaj se je pravosodno ministrstvo odločilo, da iz zakona izključi kaznivost izdaje uradne tajnosti v primeru, če prevlada javni interes, večjo zaščito naj bi imeli tudi t. i. žvižgači. Verjetno se bodo v javni razpravi oglasili tudi zagovorniki sedanje ureditve in zanimivo bo slišati njihove argumente proti spremembi zakonodaje. Ta bo namreč po novem vsaj delno sledila globalnemu dogajanju in napredku.

Moralo se je namreč zgoditi zastaranje kazni v primeru Lipa, ko se je Robert T. Zavašnik z begom izognil večletni zaporni kazni, da bo po tudi zastaranje urejeno drugače. To ne bo teklo v času, ko bo nekdo na begu ali se bo izmikal prestajanju kazni. Sta bila za to potrebna Zavašnik in v zadnjem času Robert Časar, da je takšna rešitev našla mesto v zakonu? V primerjavi z ostalimi razvojnimi dosežki pač ostaja pravo, še posebej v Sloveniji, okoren dinozaver s težkimi koraki.


Preberite še


Najbolj brano