Prva lastovka?

V postojnski občini glede problematike osrednjega vojaškega vadišča Slovenske vojske nimajo kaj dosti razlogov za zadovoljstvo, saj skozi leta v “bojih” z obrambnim ministrstvom in drugimi organi niso izbojevali pomembnejših dosežkov. Določen napredek je bil dosežen kvečjemu pri informiranju o aktivnostih, po trditvah vojske naj bi bilo teh, sploh intenzivnejših v splošnem tudi manj.

A postojnski občani so se že pred leti na referendumu (idealistično?) izrekli za zaprtje vadišča, dejansko pa do danes dobili neuradni NATO vadbeni center. Po več kot desetletju še vedno velja dogovor o uskladitvi interesov med občino in ministrstvom, ki je kljub temu, da je bil nekajkrat aneksiran, preživet in ne ščiti ustrezno interesov občine, saj ji ne prinaša (oziroma ne redno) ustrezne odškodnine. Kako daleč, če sploh, je priprava sistemskega akta, javnosti ni znano. Potem je tu tudi nerešeno vprašanje odškodnin lastnikom zemljišč v varnostni coni, ki jim je med vajami onemogočen dostop.

Občina je vložila tudi zahtevo za ustavno presojo državnega prostorskega načrta o Počku, ki je bil sprejet brez celovite presoje vplivov na okolje - saj naj bi bila vojska pri tem izjema - pa čeprav je prav vpliv vojaških aktivnosti na okolje, zlasti vodne vire, ključnega pomena. Na odločitev občina še čaka.

Ljudska obramba in zanjo potrebna zemljišča pa naj bi bila po razlagah vlade izjema tudi pri obdavčenju z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča. Potem ko ga je občina začela zaračunavati tudi za Poček, je vlada odlok namreč poslala v ustavno presojo, a ker je bila pri tem površna, je ustavno sodišče njeno zahtevo zavrglo.

Občina, ki je medtem - namenoma ali ne - tri leta ostala brez nadomestila, pa je zdaj dočakala prvi uspeh, sicer prvostopenjski, a vendar. Davčna uprava se je pri (ne)odmeri namreč napačno sklicevala na izjemo, zato bo morala izmikajoča se država občini, če le ne bo zapletov, nadomestilo plačati za vsa tri leta nazaj.

---

---