Proti zvezdam

Vojsko je vas vsega dveh stotnij prekaljenih ljudi na življenjsko kar se da trdi planoti tisoč in več metrov nad morjem. S prostorskim prostranstvom prekaša marsikatero občino in jim je za vzor z razvojnim poletom.

Tudi domači Idriji, ki velja za eno prodornejših na naših tleh. V prvi vrsti z načrti, v katere so sami vgradili več znanja in realnosti, kot so jih v naročene občinske plane. Naj izpostavimo samo strategijo turističnega razvoja. Pred občinsko mnogi grdo zardevajo, Vojskarjem to ni potrebno. Z vzornim informiranjem o načrtih in Vojskem so se kot zvezde izstrelili na svetovni zemljevid, medtem ko so se večje idrijske skupnosti iz njega izbrisale in umrle.

Če se od višine rado zvrti narobe, se na Vojskem vrti predvsem hitreje. Ker so ljudje, mladi, ki so dolgo bežali v dolino in ljudje iz dolin priložnosti spoznali tam, kjer so zvezde bližje in bolj svetle. Sočasno pa tudi to, da jasnejše nebo zahteva klatenje zvezd na trda tla za prijazno življenje njim in obiskovalcem, turistom, športnikom ..., ki bi jih radi videli med seboj.

Živahna društva poganjajo planoto višje. Bivša predsednica skupnosti se je z obsežno monografijo pomudila med bogatimi koreninami planote. Brez zavedanja njihovega pomena pogledovanje proti zvezdam nima smisla. Zato lahko k njim postopno, a vztrajno vleče novi predsednik skupnosti.

Vojsko se spreminja! S preprosto formulo sodelovanja, ki zavira vse mogoče slovenske in evropske vozove. Z voljo, ki je porok, da se ne bodo izgubili v črnini vsakdana. S trdim delom, ki že daje sadove.

Z zavedanjem, da so zvezde daleč, če v korak z njimi ne bodo stopili občina, Slovenija, Evropa. Da morajo ostati trdo na tleh, čeprav bi lahko načrtovali še pogumneje. Denimo vrnitev šole, ki jim je, čeprav z enim učiteljem v štirih, prej pa celo osmih razredih, dala ljudi, ki sedaj skupaj s prišleki poganjajo planoto. A vedo, da živijo v drugih časih Slovenije in bodo zato njihove poti proti zvezdam drugačne.

---

---