Priložnost v majhnem

Težko naletiš na kmeta sogovornika, ki je zadovoljen s svojim položajem in s položajem slovenskega kmetijstva nasploh. Kaj dobrega na račun države skoraj ne boš slišal, pa četudi bo nebo z vsemi vremenskimi nevšečnostmi tisto, ki bo pravi krivec za slab izplen.

Drži, tudi država, predvsem njena toga administracija, v marsičem kmetu greni življenje. Po drugi strani pa so pričakovanja glede na kmetove zmogljivosti prevelika. Slovenske kmetije so majhne, z opremo in mehanizacijo pa kmetje vanje vlagajo velike denarje. Z vsem tistim, kar imajo pod strehami gospodarskih poslopij, bi, denimo ameriški farmer, obdeloval brezmejna kmetijska prostranstva.

Zato ravnajo zelo preudarno tisti, ki se ob osnovni kmetijski dejavnosti na svojih posestvih lotevajo še dopolnilne. Nova vladna uredba, ki to obravnava, jim še širi že tako obsežen delokrog in obljublja manj administracije. Ali bo to držalo, bo pokazal čas, opazimo pa lahko, da država kmetom pri tem postavlja dokaj nizke pragove. Skromni hektar obdelovalne zemlje in status kmeta (seveda ob izpolnjevanju še drugih pogojev) sta dovolj, da se vpišeš v seznam dolge vrste dejavnosti s produkcijo množice pridelkov in izdelkov, s storitvami, turistično in z drugo ponudbo. Toda kmetijski svetovalci opozarjajo, da je uredba le okvir, vsak posamezni element v procesu dejavnosti, od sanitarij na osmici do tistega, kar se znajde na krožniku, mora ustrezati črki določenega zakona.

Že novosti v uredbi bi morale biti priložnost tudi za mlade, v kratkem pa prihaja še nova. 24. avgusta bo začel veljati razpis kmetijskega ministrstva, ki mlademu kmetu ob prevzemu kmetije ponuja kar 45.000 evrov nepovratnega denarja, zaposlenemu drugje, ki mu bo kmetovanje pomenilo le dodatno dejavnost, pa 18.600 evrov. Mladi brez dela v drugih poklicih o čem podobnem lahko samo sanjajo. Zato upajmo, da so v sistem takšne pomoči vgrajene varovalke, ki bodo onemogočale lumparije.


Preberite še


Najbolj brano