Pri krasu smo špica

Malo je področij, na katerih smo Slovenci vodilni na svetu. Ob športnikih, nekaj podjetnikih in znanstvenikih smo brez dvoma lahko ponosni tudi na naše krasoslovje, kras in Kras ter znotraj tega na jame, jamarje in jamoslovce ali speleologe. Brez krasoslovcev naši besedi kras in dolina ne bi bili pojem, ki ga razumejo po vsem svetu, brez ljubezni do jam pa ne bi postal prav naš matični kras zibelka svetovnega krasoslovja in “merilo” za kraške pojave.

Res je, na našem Krasu so zelo izraziti - nad in pod zemljo: od dolin, udornic, polj in kamnitih žlebičev do gosto posejanih in lepo zakraselih jam z lepimi kapniki in s pestrim živalstvom. A zlasti tisto pod zemljo bi ostalo večini skrito, če ne bi premogli številnih jamarjev, ki so doslej pri nas odkrili in popisali že več kot deset tisoč jam. Skoraj 800 kilometrov rovov je skrbno izrisanih v slovenskem jamskem katastru. Prva, risba Podpeške jame, velja za drugi objavljeni načrt katerekoli jame na svetu.

Je vredno kopati decimeter za decimetrom, da se po desetih metrih morda(!) odpre še neodkrita jama? Da, odgovarjajo vsi, ki so kdaj okusili ta čar. In tudi tisti, ki se spustijo v jame za njimi: speleologi, biologi, zoologi, arheologi. Kajti v jamah so ostanki bitij, ki so živela stoletja pred nami, so v plasteh zapisani vremenski dogodki in so znaki našega današnjega ravnanja. Tudi slabega, z odpadki in nevarnimi izpusti vred.

Jame so bogata knjiga, pravijo naši speleologi, pomembni tudi v svetovnem merilu. Tako zelo, da so prav pri nas pred 50 leti ustanovili mednarodno speleološko zvezo, nam zaupali njen sedež in prav pri nas včeraj obeležili njeno 50-letnico.

S pokroviteljstvom ji je sinoči pomen izkazal tudi predsednik države. A kar bi bilo za prihodnost raziskovanja jam in krasa še pomembnejše, bi bila trdnejša podpora, zlasti finančna, tem raziskavam. Ker nam pomagajo razumeti preteklost in urejati prihodnost, vključno s pitno vodo. In da bomo vsaj nekje ostali svetovna špica.

---

---