Presežki

Rokomet je v ekipnih športih z žogo po mnogočem poseben. To potrjuje tudi svetovno prvenstvo (SP) v Katarju, ki ga že dolgo predstavljajo kot prvenstvo presežkov. Tudi presežkov dobrega okusa. Začelo se je pri sodelujočih reprezentancah. Doha gosti najmočnejše SP doslej, a po vprašljivem kriteriju. V Katarju ni reprezentanc, ki so si na igrišču priigrale uvrstitev med 24 sodelujočih ekip na 24. SP.

Mednarodna rokometna zveza je z nešportno potezo pred pol leta izločila Avstralijo in na seznam udeležencev uvrstila Nemčijo, ki premore najmočnejše rokometno ligo na svetu, kar avtomatično pomeni vpliv. Nemci ga imajo in so ga s pridom izkoristili. Zaključnemu turnirju v Katarju bodo ob odkupljenih televizijskih pravicah in prihodom lepega števila navijačev zagotovili odmevnost. Nemška prisotnost bo iz športnega vidika prvenstvu gotovo dala dodaten mik, po etični plati pa je sporna.

Da gresta politika in šport neredko z roko v roki, je tudi dobro znano. Tik pred zdajci sta zaradi nesoglasij v Perzijskem zalivu brez nastopa ostala tudi Bahrajn in Združeni arabski emirati. Eno reprezentanco je nadomestila po površini majhna, a rokometno velika Islandija, kjer je rokomet nacionalni šport. O tem priča že četverica islandskih selektorjev, ki na SP vodijo reprezentance Danske, Nemčije, Avstrije in seveda Islandije. Savdska Arabija pa je velika soseda Katarja, z velikimi pa velja ohranjati dobre odnose.

Slavnostna otvoritev SP je bila sijajna. Blišč si lahko katarski emir tudi privošči. Tako kot si lahko Katarci, s katerimi se bo Slovenija pomerila v ponedeljek, privošči najem španskih navijačev, ki glasno vzpodbujajo katarsko reprezentanco, in nakup sedmih igralcev različnih narodnosti, ki nimajo nobene zveze s Katarjem. Si predstavljate, da bi čez sedem let na svetovnem nogometnem prvenstvu katarske barve denimo branila Samir Handanović in Philip Lahm?


Preberite še


Najbolj brano