Preleseni za les

Še pomnimo Lipo, Meblo, Javor in več deset pokopanih pohištvenih oziroma lesno predelovalnih družb? Odhod Ilesa je številka v nizu pogrebov v industriji, ki, skupaj s tekstilno, v Sloveniji najhitreje propada.

Pomnimo, a smo veseli, da lahko jemo za mizami in zlagamo v omare, ki so po meri naših denarnic. V ceneno pohištvo, izdelano tudi iz naših hlodov ...

Tekstilna industrija ob milijardah novodobnih sužnjev, ki za nekaj centov zaslužka bruhajo oblačila neobčutljivo pogoltnim multinacionalkam (in nam!), ni imela možnosti. Da se je ugreznila lesno predelovalna industrija, pa v državi, ki ima v lesu edino vredno naravno surovino, ni razumno.

Gozdarji in lesarji so na to dolgo opozarjali in leta 2012 državo primorali v akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti panoge od dreves do vrednejših izdelkov. Načrt je bil popoln, ukrepi mnogoteri, vlaganja v za strateško spoznano lesno industrijo pa visoka.

Največja napaka načrta, če zanemarimo nedorečeno prestrukturiranje panoge, je bila, da je bil sprejet v Sloveniji. V neučinkoviti državi več hitrosti, neobčutljivi za večrazrednost državljanov. In seveda prepolni političnih intrig in streženj vprašanjem, komu več in kako. Tudi v gozdarsko lesarski verigi. Da smo skratka preleseni in neotesani, da bi z bogastvom, kot je les, zares znali.

Vetrolomi, žledolomi in lubadar so opozorili, da lepe besede ne morejo ohraniti, kaj šele povečati tega bogastva. Odtlej ob gozdovih in družbah ječijo še ceste, ko stotisoči kubikov hlodov odtekajo na tuje žage. Da lahko jemo, zlagamo ... v pohištvo in dodajamo vrednost pametnejšim od nas. Da v najboljšem primeru les kurimo in ob sajah pokašljujemo za bolj smiselnim ravnanjem.

Ne vsi. Mali podjetniki, lesarji z znanjem in pogumom ter z vsemogočimi izdelki iz lesa dokazujejo, da vrednost vsakega hloda lahko postoterijo. Podobno kot mnogi po Evropi, ki niso preleseni za delo z lesom.


Preberite še


Najbolj brano