Potres še trese

Nedolgo tega je zatreslo v okolici Cerknega in Tolmina. Ljudje so spet začutili grozo, ki jo povzroča potres. Vsi so upali, da ne bo še huje zatreslo in da ne bodo postali stranke v postopku obnove, ki je več kot desetletje zaznamovala življenja mnogih v Posočju. Na dober in slab način.

Država je sprejela pravila igre popotresne obnove, ki so bila za mnoge dobra in za druge sporna. Z njimi je poskušala pomagati in se hkrati zavarovati pred zlorabami. Kot posledica pa se je zgodilo to, da je podcenjevala ljudi. Ni jim dovolila, da bi sami karkoli naredili.

Ne glede na vse kritike se končna ocena nagiba k temu, da potresna obnova ni bila slab projekt. Celo najhujši kritiki, kot je bovški župan Siniša Germovšek, menijo, da bi obnovo lahko spodobno zaključili, če letos ne bi zmanjkalo denarja.

Država obljublja, da bo jeseni našla 5,5 milijona evrov za pripravljene projekte za prihodnje leto. Če ji ne bo uspelo, se bodo tisti, ki še čakajo, pritožili zaradi neenakosti pred ustavo.

Potresna obnova je v desetih letih veliko prinesla. Lokalne skupnosti so s pomočjo potresnega razvojnega denarja komunalno uredila zemljišča za podjetnike in še marsikaj. Posoški razvojni center je tudi s pomočjo potresnega denarja uresničil mnogo projektov, tudi čezmejnih.

Mnogi se sprašujejo, ali je bilo vse narejeno po pravilih igre, oziroma ali je kdo kradel. To vprašanje ostaja v zraku brez odgovora. Bovški župan Germovšek je bil vpleten v tožbe, vendar ni nič dosegel. Kot pravi, je domnevne nepravilnosti prijavil na komisijo za preprečevanje korupcije. Vodstvo državne tehnične pisarne poudarja, da zakonodaja ne dopušča goljufij.

Veseli spoznanje, da se država kljub pomanjkanju denarja zaveda, da ljudje težko čakajo na obnovljene domove. Tudi zato so vendarle izbrskali 255.000 evrov, kar je sicer malo, toda dovolj, da bodo petim družinam omogočili vselitev v najkrajšem možnem času.

---

---