Pogled čez planke

Čeprav je medsosedsko rivalstvo na največji jadralni regati v Sredozemlju - Barkolani - veliko, pa se slovenski ljubitelji tega športa že dlje časa z neprikritim občudovanjem ozirajo čez mejo, kjer je tržaškim organizatorjem letos ponovno uspelo pripraviti prireditev, ki daleč presega športne okvire. Barkolana namreč že dolgo ni več le nedeljska regata z množično udeležbo, pač pa deset dni trajajoč praznik, s katerim diha ves Trst in zajema vse od spremljevalnih regat na različnih plovilih, brezplačnih koncertov na prostem, stojnic, kjer poteka živahno trgovanje, razstav in obiskov znanih osebnosti. Številni obiskovalci od blizu in daleč dodobra napolnijo tržaške hotele in restavracije, za prireditvijo pa trdno stojijo mestne oblasti in bogati sponzorji.

Zdi se, kot da Barkolana ne pozna gospodarske krize, na katero se tako radi sklicujemo na tej strani meje, oziroma so tržaški organizatorji krizo prebrodili tako, da so fokus od prestižnih bojev največjih regatnikov na svetu - za katere dejansko ni več denarja - preusmerili na spremljevalne dogodke in množičen obisk.

Na drugi strani meje pa je slovenska flota velikih regatnikov zdesetkana in upehana. Maxi Jena, nekoč ponos slovenskega jadranja, je že drugo leto v najemu pri italijanski posadki, ki očitno nima težav s pridobivanjem sponzorjev. Letos ponovno splovljeni Veliki Viharnik pa je že nekoliko preveč dotrajan, da bi se bil še sposoben boriti za najvišja mesta.

O kakšnem ambicioznejšem slovenskem projektu, ki bi mešal štrene povsem pri vrhu te prestižne regate, za zdaj ni govora. Zato je dobrodošla pobuda koprske občine, da bi največje slovenske regatnike izkoristila za promocijo mesta, istočasno pa bi pod enim okriljem skušali zbrati vse najboljše slovenske jadralce na velikih barkah. Morda bo prav to prekinilo jadralsko depresijo, ki trenutno vlada na našem morju, in slovenskemu jadranju spet dalo prepotreben optimizem in nov zagon.

---

---