Po desetletjih v urgenci zdaj še na drage tečaje

PRIMORSKA > Prvi odzivi osnovnega zdravstva na Primorskem, ki je na vseh območjih - slednja se med seboj zelo razlikujejo - v dobršni meri odgovorno za nudenje nujne medicinske pomoči (NMP) na terenu, so vzniknili šele ob koncu minulega tedna.

Že ves čas povsem prezrta stroka

Prej to niti ni bilo mogoče, pa še zdaj bodo potrebovali čas za temeljito strokovno analizo vseh umotvorov, ki jih pravilnik prinaša in ponuja v javno razpravo.

Zakaj se odzivi osnovnega zdravstva pojavljajo z zamikom? Zato, ker se nikomur od nosilcev osnovnega zdravstva na Primorskem ni niti najmanj sanjalo, kaj ta novi osnutek vsebuje.

Stanje slikovito povzema direktor koprskega zdravstvenega doma Matevž Ravnikar: “Najprej je ministrstvo za zdravje ta dokument predstavilo javnosti na tiskovni konferenci in šele dobre tri ure kasneje ga je sploh objavilo na spletu. Poslali nam ga niso, niti nas niso povabili h kakršnemukoli sodelovanju. To ni presenečenje - že od oblikovanja dalje nas, izvajalce NMP v praksi (načrtno?) ignorirajo in nam doslej niso dopustili niti najmanjše možnosti, da bi sploh lahko razgrnili svoje utemeljitve, izkušnje in pomisleke. Kot da ne obstajamo ...”

Nekaj najhujših nesmislov

Organizacija NMP s prehospitalno enoto (PHE) na čelu v Istri je malce drugačna kot na drugih območjih in že od samega nastanka sodi pod okrilje koprskega zdravstvenega doma, v njej pa sodelujejo vse - zdravstveno organizirane kot štiri - občine v Istri. To območje običajno v Ljubljani imenujejo Obala, kot da ne bi imelo obsežnega ruralnega zaledja.

V koprskem ZD si bodo za temeljito analizo osnutka pravilnika vzeli čas do po prvomajskih praznikih, da se bodo temeljito pripravili na obisk zdravstvene minstricce Milojke Kolar Celarc na to temo predvidoma 15. maja. Takrat se bo morala soočiti tudi z nekaj najhujšimi nesmisli, ki so jih že odkrili v tem osnutku.

Povzema jih Ljubica Kolander Bizjak, strokovna direktorica ZD in zdravnica, ki že 35 let dela v interventni medicini - torej v PHE na terenu: “Pravilnik sem do zdaj le preletela in po prvem vtisu sem se najbolj zgrozila nad nekaj dejstvi, ki bijejo v oči. Takoj je jasno, da bo ekip za NMP poslej v pripravljenosti manj kot jih imamo do zdaj - zdaj imamo med tednom podnevi v vsakem ZD eno ekipo in poleg nje še enoto PHE; torej skupaj štiri. Med vikendi in ob praznikih pa sta na voljo dve ekipi in enota PHE; torej tri. Ob tem je na voljo tudi dežurni pediater. Po novem pa bi bili na voljo le dve ekipi. Ukinja se tudi pediater!”

Ker naj bi tudi širše območje južne Primorske dobilo satelitske centre, urgentni center pa bo v Izoli (dogradili in pognali naj bi ga proti koncu leta ob izolski bolnišnici), bi bili ti “sateliti” veliko bolj okrnjeni, kot so zdaj bolnikom na terenu in pri roki na voljo ekipe NMP, ki imajo vse zdaj tudi zdravnike. Te pa pravilnik v večini primerov ukinja in v ekipah praviloma določa le diplomirane medicinske sestre. Znano je, da te niso usposobljene za tako kritične razmere, ko sta pri reševanju življenj nujna znanje in izkušnje zdravnika. Gre torej za korak nazaj.

Eden največjih nesmislov pa je tudi ta, da pravilnik ukazuje nujne tečaje usposabljanja in izobraževanja za vse, ki delajo in bodo tudi naprej delali v ekipah NMP. “Za zdravnike in vse tehnike so predpisani štirje tečaji, ki so silno dragi. Prav smešno je to!” našteva Kolander Bizjakova. “Kot da do zdaj nismo potrebovali znanja in izkušenj za to delo in se bo vse začelo iz nič šele po uveljavitvi pravilnika. Že 35 let delam v interventni medicini na terenu in očitno nisem dovolj usposobljena za to delo ...,” se zgraža zdravnica.

Dispečerski centri in dvojezičnost

Organizacija NMP in PHE v Istri se že zdaj ponaša z dispečerjem v Izoli (pri izolskem ZD), ki prejema klice za nujno pomoč in ekipe usmerja na teren po najkrajših poteh, da je odzivni čas čim krajši. Ta v Istri povsod zdaj v povprečju ne presega desetih minut. Kar pa je po novem pravilniku pravcato razkošje, saj ta med drugim določa, da je sprejemljivo (!?), da bi bil bil dostopni intervencijski čas za bolnike na vaseh do 20 minut, v mestih pa deset minut.

Pa ne le čas. Pomembno je znanje italijanskega jezika, saj je obsežni del Primorske dvojezičen. Tako zdaj za to posebej usposobljeni dispečer v Izoli dobro obvlada italijanski jezik in se lahko tudi strokovno pogovori s kličočimi na pomoč, da lahko oceni, kakšna je stopnja nujnosti glede na zdravstvene zagate tistega, ki pomoč nujno potrebuje.

Po novem pa pravilnik dispečersko službo v Izoli preprosto ukinja in jo seli v Ljubljano. “Zanima me, kako se bodo dispečerji v Ljubljani znašli s kličočimi, ki govorijo le italijansko. Navsezdanje tudi: kako se bodo znašle ekipe, ki bi jih poslali od drugod k ljudem, ki obvladajo le italijanščino ...,” opozarja zdravnica. “Nismo posebej presenečeni. Že zato ne, ker je ministrica sama priznala, da bo novi sistem dražji od dosedanjega. Skrbi pa nas, ker bo, kljub temu, da bo dražji, tudi - kot je vsaj zdaj videti - veliko slabši.”

Bodo morda za znanje italijanščine in madžarščine na novo posebej usposabljali nove dispečerje in za to zapravili dodatni denar? Ali bodo izolskim zaukazali, naj se vozijo v Ljubljano in jim bodo morali plačevati (visoke) potne stroške?

Kaj je torej ceneje, se zdaj sprašuje tudi že preprosta zdrava ljudska pamet.

JASNA ARKO

---

---