Plin se ponavlja

Devinski princ Thurn und Taxis, lastnik markantnega in javnosti odprtega gradu na pečini, je moral po skoraj dveh desetletjih znova v akcijo, nič kaj značilno za graščake. Leta 1996, ko je italijanska država izbrala Tržič, nedaleč stran od gradu, za postavitev uplinjevalnika družbe Snam, je bil princ med gorečimi nasprotniki tega projekta, ki so ga na koncu prebivalci odločno zavrnili tudi na referendumu.

Zdaj, po 18 letih, se princu - in navadnim državljanom - plinski projekt vrača na agendo.

Družba Smart Gas hoče na obali med Tržičem in Devinom postaviti plinski terminal.

Na začetku so govorili, da bo to mini-uplinjevalnik, ki naj bi sprejel dva ali tri tankerje na mesec. Zdaj pa ta projekt kar “vzhaja”. Po novem naj bi šlo za 90 tankerjev na leto, za dva velika rezervoarja na kopnem, tehnologija pa je itak podobna kot pri žaveljskem terminalu. V dokumentaciji pa so okoljevarstveniki tudi tokrat našli luknje v poglavjih, ki bi morala obravnavati varnost, okoljsko sprejemljivost in umeščanje v prostor. Ne preseneča, da je narod spet vsak dan bolj nezaupljiv.

In potem je tu še Slovenija, ki bi ji tržiški uplinjevalnik že moral krojiti okoljsko agendo. Pa ji ne. Znova smo lahko priča ravnanju investitorja in Italije, podobnem kot v primeru Žavelj. Na našem ministrstvu za okolje o plinskih načrtih v Tržiču ne vedo nič. O tem so prvič slišali, ko smo jih - zgodovina se ponavlja - spraševali okoljevarstveniki in novinarji. Slovenije, ki je komaj dva kilometra stran, Italijani seveda tudi tokrat niso obvestili, kaj šele vključili v kakšno čezmejno presojo vplivov na okolje, ko to določa Espoo konvencija. Tako da bodo morali naši spet sami trkati v Rimu in zahtevati vključitev v postopke.

No, prav mogoče je, da bo ta naloga doletela Pirančana Tomaža Gantarja, ki je med kandidati za prevzem okoljskega resorja v novi vladi. Upamo samo, da bo “naš” minister hitro spoznal, da je tržiški terminal prioriteta, kajti časa ni več veliko.

---

---