Plenilske elite

Z nadgradnjo Supervizorja, aplikacije, s katero lahko vsak državljan vidi, v katerem žepu konča davkoplačevalski, torej tudi njegov denar, del plenilskih elit dobiva svoj obraz in ime. Ob tajkunih, iznajdljivežih, ki so podjetjem zniževali vrednost, da bi jih nato s posojili laže kupili, politikih, ki so vsem tem držali vrečo, smo dobili še posameznike, ki so si polnili žepe v javnem sektorju.

Gnev ljudstva je še toliko večji, saj je dobršen del javnosti zdravnike in profesorje podpiral v njihovem boju proti varčevanju v šolstvu in zdravstvu. A se je sedaj izkazalo, da za nekatere varčevanje pač ni veljalo. Odstopljena šolska ministrica kljub kopici intervjujev ni odgovorila na temeljno vprašanje: če je osem ur na dan delala na fakulteti za osnovno plačo, kako je lahko za dodaten zaslužek delala še po deset ur vsak dan?

Slovenci imamo velik problem, ki niti ni sistemski, temveč je v bistvu etični. Tisti, ki so pri koritu, se kljub zategovanju pasu mastijo in arogantno ponavljajo mantro, da pač nismo več v komunizmu. Tako pri zdravnikih kot v akademski sferi gre za generacijski konflikt: izkušenejši in bolj iznajdljivi profesorji in zdravniki so nosilci projektov, delajo v drugih zavodih, po upokojitvi še malce honorarno zaslužijo, mladi znanstveniki in zdravniki pa so prekerno zaposleni ali sploh nezaposleni, brez specializacij in možnosti posredovanja svojega znanja študentom.

To so posvečeni v ministrstvih, nadzornih organih in politiki vedeli že pred Supervizorjem, a niso niti mignili s prstom. Zato, ker so to bili njihovi prijatelji, poslovni partnerji, strankarski kolegi ... Tako pač delujejo plenilske elite v Sloveniji; dodati ji je potrebno še tiste, ki so odobravali, prejemali in nikoli vrnili bančne kredite, ki smo jih prek dokapitalizacije poravnali vsi Slovenci.

No, da smo si na jasnem: biti član plenilskih elit ni nezakonito niti kaznivo; je pa sporno, če takšni osebki zasedejo položaje, na katerih naj bi delali za blaginjo ljudstva.


Preberite še


Najbolj brano