Pasti politike

Da se neuspešni poslanski kandidati podajajo na županske volitve, je razumljivo, ne pomeni pa to nujno nekaj dobrega za občine, kamor se želijo presesti iz parlamenta. Sploh če je njihov edini motiv ta, da si želijo ohraniti politični vpliv, ker jim je politika pač zadišala, pa čeprav zgolj na lokalni ravni. Ker tukaj lahko naletijo na veliko past.

Do minule nedelje so se nekateri poslanci res lahko samo pretvarjali, da se spoznajo na javne finance, gospodarstvo in preganjanje korupcije, na lokalni ravni pa je blefiranje precej hitreje razkrito. Če so se nekateri poslanci torej lahko vrsto let skrivali v parlamentu, ne da bi kdorkoli v državi vedel, kaj točno počnejo, in pri tem zaslužili kar lepo plačo, je zgodba pri županovanju drugačna. Problemi so vsem na očeh, ve se, kdo je zanje odgovoren, in rešitev mora biti takojšnja.

Razlika med poslanci in župani je torej ta: nič ni narobe, se pa ne spodobi, če župani ne vedo veliko o fiskalnem pravilu ali če jim je vseeno, kaj se dogaja z družinsko srebrnino države. Malo manj pa je v redu, če ne znajo poskrbeti za prizidke šol, pločnike, javno razsvetljavo in asfalt v vasi, kjer morda niti še niso bili. To bodo ljudje takoj ugotovili.

Za primorske poslance, ki se po neuspehu na parlamentarnih volitvah spogledujejo z županskim stolčkom, sicer ne moremo reči, da so lokalni brezvezniki ali pa da so bili v parlamentu anonimni. Ljubica Jelušič in Zvonko Černač sta bila celo ministra, ki sta pustila pečat. Bolj anonimna je bila Kristina Valenčič iz DL, ki pa se na lokalno okolje nedvomno dobro spozna, saj je bila pred funkcijo poslanke načelnica upravne enote v Ilirski Bistrici. Izkušnje z županovanjem ima pa le Tomaž Gantar, ki je bil minister za zdravje, županska funkcija pa ga spet tako zelo mika, da bo najbrž svoj poslanski stolček odstopil izolskemu kolegu.

Bomo torej z nekdanjimi poslanci na Primorskem dobili nove in dobre župane? Bomo videli. Lokalno okolje je gotovo bolj kritično.

#163-ExPoslanci-TT


Preberite še


Najbolj brano